Na današnji dan: Franc Vresk

Narodni heroj Franc Vresk, s partizanskim imenom Gustl, se je rodil leta 1910 v Trbovljah in se že kot mladenič pridružil delavskemu gibanju. Bil je eden izmed najbolj prepoznavnih borcev padlega Pohorskega bataljona. Zaradi junaštev v borbi proti okupatorju so ga proglasili za narodnega heroja.

Mladost v Trbovljah

Franc Vresk se je rodil 7. maja 1910 v Trbovljah v veliki delavski družini rudarju Martinu in Heleni (rojena Jurše). V Trbovljah je končal osnovno šolo, bil nekaj časa zidarski delavec, nato rudar. Pridružil se je revolucionarni mladini, bil kot 14 letni deček ob spopadu rudarjev z Orjuno zaprt (1924), pozneje se je udeležil stavk trboveljskih rudarjev, npr. julija (gladovna) in avgusta 1934. Leta 1935 se je poročil z Ano Kosančić iz Sevnice, sestro slavnega štajerskega partizana Alojza Kolomana Maroka.

Predvojno delavsko gibanje

Vresk je bil organizator stavk in eden najaktivnejših rudarjev, zaradi česar je bil tudi aretiran (npr. leta 1936). V KPS je bil sprejet leta 1937. Zaradi sodelovanja v revolucionarnem delavskem gibanju je bil preganjan, ko pa se je decembra 1939 ponovno udeležil stavke trboveljskih rudarjev, se je moral tik pred napadom na Jugoslavijo umakniti v Ljubljano.

Odhod v partizane

Po okupaciji se je vrnil v Trbovlje in se junija 1941 pridružil trboveljski partizanski skupini, ki se je zadrževala blizu Svete Katarine, na Gabrskem in pod Mrzlico. Julija 1941 je odšel z njo na Vrhe (tedaj Sv. Lenart), avgusta 1941 pa so se na pobočju Velike planine združili z zagorsko skupino v Revirsko četo. Vresk je sodeloval v napadu na orožniško postajo in rudniško stražo v Zagorju ter v spopadu z Nemci pri Vrheh, kjer je bila Revirska četa delno razbita (vse avgusta 1941). Vresk je nekaj časa ostal na terenu, skril se je v ženini hiši v Sevnici.

Vedno v središču bojev

Zatem je odšel s skupino revirskih partizanov čez Savo na Dolenjsko, decembra 1941 pa prek Stiške čete v II. štajerski bataljon. V njem je bil januarja 1942 četni komandir, pozneje član intendantske ekipe. Na pohodu II. grupe odredov se je kot četni komisar v Jankovem (pozneje Kranjčevem) bataljonu (I. bataljon savinjskega odreda) odlikoval s pogumom, zlasti v bojih na Jelovici. Še posebej se je odlikoval v boju, ko je bil bataljon obkoljen. Skupaj s Francem Poglajnom in Jožetom Menihom, narodnim herojem, je bil na čelu bombašev, ki so v napadu prebili obroč in bataljon rešili pred uničenjem. V besedilu Mitje Ribičiča o pohodu bataljona na Štajerskov glasilu Naša pest piše: »Z velikim pogumom se je odlikoval tudi komandir druge čete tovariš Gustl, ki je bil vedno prvi v ognju in zadnji v umiku.«

Partizanščina na Pohorju

Ko je bil Kranjčev bataljon (od avgusta 1942 I. bataljon Pohorskega odreda ali Pohorski bataljon) po prihodu II. grupe odredov na Štajersko organizacijsko preurejen (september 1942), je bil Vresk imenovan za komandirja 3. čete, s katero je konec septembra 1942 odšel na Pohorje in se ponovno izkazal s požrtvovalnostjo. Njegova četa je 8. oktobra 1942 požgala osem planinskih hiš, za katere je obstajala možnost, da jih sovražnik spremeni v utrjen položaj. Potem je s skupino partizanov na Ribnici na Pohorju požgal Senjorjev dom in Hutterjevo vilo.

Pohorski bataljon

Od oktobra do decembra 1942 se je udeležil vseh bojev Pohorskega bataljona, ob njegovi reorganizaciji (november 1942) bil imenovan za člana štaba bataljona. Nekaj dni pozneje je vodil drugo četo v bitki z Nemci na Mislinjskem sedlu. S četo je obšel nemške položaje, šel za njimi in jih napadel, kar je bistveno pripomoglo k zmagi Pohorskega bataljona. Kmalu zatem je v bitki pri Ostruhovi žagi v odločilnem trenutku, ko so Nemci že prodrli v partizanski tabor, vzel mitraljez in prisilil Nemce k umiku. Ob tej priložnosti je bil ranjen. V začetku decembra 1942 se je odlikoval v napadu Pohorskega bataljona na Josipdol, ko je rešil ranjenega političnega komisarja II. grupe odredov Dušana Kvedra – Tomaža.

Padel v poskusu preboja

Sredi decembra 1942 je vodil partizansko skupino, ki je na Osankarici izbrala prostor za zimski tabor bataljona. Vresk je vodil gradnjo posameznih zemljank in oblikovanje utrdbenega pasu. 8. januarja 1943 so jih napadli Nemci, Vresk je padel pri preboju skozi nemški obroč. V zadnji bitki Pohorskega bataljona je padla tudi žena Ana (partizansko ime Tončka). Pokopana sta s padlimi soborci na centralnem pokopališču v Gradcu, kamor so Nemci prepeljali njihova trupla 12. januarja 1943.

Narodni heroj

Z odlokom predsednika Federativne ljudske republike Jugoslavije Josipa Broza Tita je bil Franc Vresk – Gustl 27. novembra 1953 proglašen za narodnega heroja.

Savus

Foto: Wikipedija

Viri in literatura

France Filipič: Vresk, Franc (1910–1943), Slovenska biografija, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013.

Jože Mekinda: Pohod II. grupe odredov na Štajersko, 1959

Lojze Požun: Prispevki za zgodovino delavskega gibanja, 1961

Ivan Ferlež: Druga grupa odredov in štajerski partizani 1941–2, 1972

France Filipič, Pohorski bataljon, 1979

Narodni heroji Jugoslavije, Beograd 1982

Titova Jugoslavija, spletna stran, 2021

Wikipedija

The post Na današnji dan: Franc Vresk appeared first on Savus.