Muzej slovenskega jezika in knjige: »Jezik ni slika v muzeju, je nekaj živega«

»Ne gre za  muzej v klasičnem pomenu besede. Je doživljaj in ne nekaj statičnega,« pove dr. Kozma Ahačič iz Inštitua Frana Ramvoša ZRC SAZU, ki je eden izmed zaslužnih za oblikovalno in vsebinsko uresničitev prvega Muzeja Slovenskega jezika in knjige, ki se nahaja na prenovljenem gradu Štanjel. Da je slovenščina nekaj živega, pa je po besedah našega sogovornika tudi srčika projekta, ki je nedavno odprl svoja vrata in skoznje že povabil prve obiskovalce.

Muzej slovenskega jezika in knjige je zasnoval zavod Škrateljc pod vodstvom dr. Uroša Grilca, ki je izoblikoval koncept in koordiniral postavitev muzeja. Za oblikovanje vsebin je poskrbel Inštitut Frana Ramovša pri ZRC SAZU z dr. Kozmo Ahačičem na čelu, partnersko pa so vsebine in eksponate prispevali še Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani, Slovenski šolski muzej, RTV Slovenija, Ali Žerdin (Muzej tiska) in Antikvariat Glavan.

»Želeli smo preseči pretirano zaskrbljeni odnos do jezika,« poudarja Ahačič, ki nam zaupa, da se je slovenščina sicer v zadnjih letih povzpela med najbolj razvite jezike, a opozarja, da ta pozicija vendarle ni nekaj samoumevnega. »Jezik moramo ohranjati in se ga učiti. Slovenščina je bila od nekdaj temeljni povezovalni simbol naše skupnosti in države. Zato bo imel Muzej slovenskega jezika in knjige v našem prostoru zagotovo velik pomen. O tem nam priča že prvi odziv publike, ki je nad pričakovanji, pove Ahačič, ki muzej vidi tudi kot kamenček v mozaiku vzpostavljanja samozavesti jezika.

Muzej ponuja strnjen zgodovinski pregled razvoja slovenščine, njenih zvrsti, priročnikov, značilnosti in posebnosti. Ker je po beseda dr. Ahačiča knjiga fizični nosilec, ki ponazarja moč jezika, je v ospredje postavljen tudi njen razvoj in pomen pri širjenju slovenske besede. Skupaj so zbrani ključni knjižni mejniki iz slovenske zgodovine, ki so pomembni za oblikovanje knjižnega jezika in konstituiranje naroda in države. Muzej obravnava tudi vsebine, ki osvetljujejo razvoj slovenskega šolstva ter zgodovino rabe in uveljavljanja znakovnega jezika, jezika gluhih in naglušnih, in brajice, pisave slepih in slabovidnih.

S tem ni zanemarljiva niti njegova izobraževalna vloga. Mladi so besedah dr. Ahačiča, precej dojemljivi za svetle plati jezika, internet in digitalni ekosistemi, ki so današnji generaciji mladih še posebej blizu, pa lahko kljub pastem lahko veliko doprinesejo k razvoju jezika.

Dr. Uroš Grlic iz Zavoda Škrateljc pove, da je Muzej slovenskega jezika in knjige na Gradu Štanjel plod desetletnega dela – zbiranje gradiva, povezovanja ključnih nacionalnih inštitucij, ki skrbijo za jezik in knjigo, predvsem pa tudi iskanja odgovorov, kako danes kar najširšemu občinstvu prezentirati zgodovino, sedanjost in prihodnost slovenščine. Še posebej z mislijo tudi na mlajše generacije, ki že desetletje dosegajo na vso moč zaskrbljujoče rezultate iz bralne pismenosti, ki nas umeščajo globoko pod povprečje držav OECD: po mednarodni raziskavi PISA iz leta 2022 v Sloveniji 75 odstotkov dijakov in dijakinj dosega raven temeljne ravni bralne pismenosti, kar je 8 odstotnih točk manj kot leta 2018. Najvišji ravni bralne pismenosti (5. in 6. raven) dosegajo 4 odstotki slovenskih dijakov in dijakinj, ker je 4 odstotne točke manj kot leta 2018. To nas mora skrbeti in dolžni smo ukrepati.

Eden v nizu ukrepov je tudi interaktivna stalna predstavitev informacij v obliki stalne razstave na gradu Štanjel. Pedagoški programi muzeja so namenjeni osnovnim in srednjim šolam. Temeljijo na aktivnem sodelovanju in vključevanju učencev ter ponujajo učenje skozi izkušnjo jezika in knjige. S tem se krepita znanje in zavedanje o jeziku.

Da bo muzej našel dom na prenovljenem gradu Štanjel, je bilo v načrtu že skoraj 7 let, do sodelovanja pa je prišlo skozi niz naključij. Prostor je bo besedah dr. Kozme Ahačiča zaznamoval vsebino muzeja. Gre za 6 srednje velikih sob z enovitim pogledom, ki seže od začetka do konca muzeja, kar je bilo za oblikovanje pomembno. Zasnovan je dinamično in interaktivno, z različnimi tematskimi poudarki in pristopi od pripovedovanja zgodb preko stripov do vpogleda v ključne mejnike slovenske jezika in knjige.

Za prenovo drugega dela gradu, kjer se danes nahaja muzej, je poskrbel arhitekturni studio Projekt d.d. Nova Gorica na čelu z arhitektkama Tejo Savelli in Tinkaro Kodelja, ki nam je povedala, da so z zadnjo fazo obnove prostori na gradu dobili končno obliko in funkcijo.

Obsegala je celovito prenovo notranjosti prvega nadstropja spodnjega palacija SZ, zgornjega palacija SZ, pomožnega objekta s kvadratnim stolpom ter glavnega grajskega dvorišča in zunanjih ureditev ob ostalih delih gradu. Prenova je sledila že v prejšnjih fazah zastavljenim konceptom celovite obnove z uporabo enakih načel obnove in enake barvne sheme. Glavno vodilo je bila jasna ločitev med starimi, obstoječimi strukturami in novimi dodanimi elementi.

V zadnji fazi se je rekonstruirala notranjost prvega nadstropja spodnjega palacija SZ, kjer so umestili dve novi konferenčni dvorani, poročna dvorano in pripadajoči servisni prostori.

Prav tako so izvedli rekonstrukcija notranjosti obeh etaž zgornjega palacija SZ, kjer so v zgornjo etažo umestili Muzej slovenskega jezika in knjige, s povezavo preko mostovža do že prej izvedenega Muzeja narave in človeka na Krasu v mansardi spodnjega palacija. V spodnji etaži so prostori namenjeni zagonskim podjetjem.

Izvedli so tudi rekonstrukcijo celotnega pomožnega objekta, ki je bil pred tem ruševina. Istočasno so sanirali oziroma statično utrdili tudi kvadratni stolp s polžastim stopniščem.

Grajsko dvorišče so v celoti preplastili in uredili odvodnjavanje ter dodali elemente urbane opreme in zunanje razsvetljave, enako z zunanjo ureditvijo ob ostalih delih gradu na zgornjem platoju in ob pomožnem objektu. Materiali in obdelave povzemajo obstoječe elemente lokalnega okolja z ureditvami s tlaki v videzu peska in različnimi interpretacijami lokalno značilnih »mačjih glav,« še pove Kodelja.

Ime projekta: Grad Štanjel
Avtor projekta: Projekt d.d. Nova Gorica: Teja Savelli, univ.dipl.inž.arh. in Tinkara Kodelja, univ.dipl.inž.arh.
Investitor: Občina Komen
Lokacija: Štanjel
Leto: 2024

Gradbeni posegi: Zgornji palacij SZ- izvedba manjkajočih delov AB plošč pomožni objekt- rekonstrukcija celotnega pomožnega objekta, ki je bil pred tem ruševina, kvadratni stolp- statična sanacija (injektiranje) obstoječega obodnega zidu kvadratnega stolpa, izvedba novega jeklenega stopnišča.

Napisala: Kaja Čelan

Fotografije: Ana Rojs in Tinkara Kodelja