Brezmejno telo koreografskega tandema Michal Rynia in Nastja Bremec Rynia ter dua Silence predstavlja programski vrhunec Evropske prestolnice kulture!

Premiera projekta se bo odvila v četrtek, 3. julija ob 21.00 na lokaciji Pomnik miru in razgledni stolp Cerje v izvedbi MN Dance Company!

Umetniška ekipa MN Dance Company se vneto pripravlja na jutrišnjo premiero projekta Brezmejno telo, ki se bo odvila na lokaciji Pomnik miru in razgledni stolp Cerje. Prvotno je bila mišljena lokacija v solkanskem kamnolomu, a se je zaradi zapletov z aktivisti, lokacija spremenila. Takole razmišlja šefica EPK GO! 2025 mag. Neda Rusjan Bric: ‘Uprizoritev naj bi se po prvotni zamisli izpeljala v lokalnem, še delujočem, solkanskem kamnolomu. V programski knjigi je zapisano: ‘Plesni in multimedijski performans, ki raziskuje meje telesa in umetne inteligence, bo izveden v apokaliptičnem vzdušju lokalnega kamnoloma, ki bo scensko ozadje tega izjemnega dogodka, medtem ko se bodo stroji, ki jih sicer uporabljajo za delo v kamnolomu, pridružili človeškim plesalcem s svojim robotskim plesom velikanov.’ Zaradi burne reakcije ekoloških aktivistov na dejstvo, da je kamnolom v lasti lokalne tovarne, ki je v preteklosti s svojim delovanjem povzročila veliko okoljske škode ter ogrozila zdravje delavcev in prebivalcev dela Soške doline, smo se odločili, da opustimo idejo o izvedbi predstave v kamnolomu, saj nam, čeprav ni neposredno vezan na omenjeno onesnaževanje, veliko pomeni mnenje lokalne skupnosti, ki je izkazala svojo prizadetost. Dogajanje smo zato prestavili na drugo, prav tako pomembno in simbolno lokacijo, ki pa vseeno določa deloma drugačen vsebinski pristop, čeprav osrednja vprašanja predstave ostajajo ista?’

O projektu pa je zapisala: ‘Projekt Brezmejno telo, ki je v minulih štirih letih pod umetniškim vodstvom Michala Rynie in Nastje Bremec Rynia s stalnim mednarodnim plesnim ansamblom razgibal utrip Nove Gorice ter širše regije in udejanil več celovečernih uprizoritev, krajših koreografij ter plesnih filmov (Do Lune in nazaj, Distanca, Border-Line (Mejna črta), F-Lights, Prometej, A-Line, Drop), smo v obdobju kandidature za Evropsko prestolnico kulture zasnovali kot enega od programskih vrhuncev, s katerim naj bi se spraševali o človekovi prihodnosti v svetu klimatskih sprememb in predvsem o njegovem odzivu na izzive, ki jih prinaša prihodnost. Projekt naj bi odkrival omejitve telesa in ples povezal z umetno inteligenco in robotiko ter se spraševal o prihodnjem odnosu med biološkim in tehnološkim. Kaj se zgodi, ko je človeška telesa mogoče s tehnologijo ‘optimizirati’? Kaj v prihodnosti sploh bo ‘telo’ in ali bo um nujno potreboval biološko telo za svoje delovanje? Ali lahko telo z algoritmi premika umetna inteligenca? ‘Prihodnost’ nas je doletela prej, kot smo takrat pričakovali. Danes je umetna inteligenca naš stalni spremljevalec, kiborgi postajajo resničnost, robotske roke in noge je mogoče premikati z močjo človeških možganov, z napredovanjem medicinske tehnologije pa postajamo vedno bolj hibridna bitja. Kako naj se na to odzovemo? Bomo tehnologijo izkoristili tako, da nam bo služila, ali bomo podlegli načelu samooptimizacije, vsiljene vsakomur, ki »ni popoln«? To so strašljiva, a neizogibna vprašanja za človeško prihodnost, vendar so v njih tudi upanje in nove rešitve za starajočo se družbo. V vznemirljivem obdobju raziskovanja te pereče tematike znotraj procesa Brezmejno telo, ki se zaključuje z istoimensko uprizoritvijo, se o teh vprašanjih sprašujemo skozi plesalčevo ‘brezhibno’ telo, ujeto v omejitve in postavljeno v različne kontekste.

Kaj se plete v glavah naših dveh krasnih umetnikov Nastje in Michala pa je razložila dramaturginja predstave mag. Ana Kržišnik Blažica z vsebinskim ozadjem predstave. ‘Naslov Brezmejno telo (Borderless Body), ki nas v obeh jezikovnih variantah spremlja že štiri leta, smo preučevali na več nivojih, v zadnji, istoimenski uprizoritvi, pa nas je najbolj intrigiral prav naslov projekta, torej vprašanje o dejanski brezmejnosti telesa. Kaj pravzaprav pomeni brezmejno telo? Telo je na prvi pogled seveda omejeno s svojimi fizičnimi, umskimi, gravitacijskimi omejitvami in najbolj s smrtnostjo, prav ta nas največkrat najbolj skrbi. Po drugi strani pa smo priča tudi njegovim čudežnim lastnostim, sposobnostim, od vseh funkcij, ki jih opravlja, pa vse do zmožnosti čudežnih ozdravitev. Deluje kot najbolj izpopolnjena bio mašina oz. bio računalnik in bolj, ko se poglabljamo v njegovo delovanje, večja uganka nam postaja. Človek je v svoji zgodovini, ravno zaradi želje po nesmrtnosti, po preseganju samega sebe, želel sebe – svoje telo ali pa svoj um za vedno ohraniti pri življenju. Duša, oz. človekova zavest, pa je tako ali tako nesmrtna, le da sodobni, z znanostjo prevzet človek, v to težko verjame. Poslužuje so postopkov, vse od mumifikacije do krio postopkov, ki so oz. želijo ohraniti telo, do idej transhumanistov, katerih ideja je umetna inteligenca, in s katero želijo ustvariti nesmrtnega in presežnega človeka, brez telesnih in umskih omejitev. Bivanje v telesih, kakršne imamo in z umom, kakršnega človek poseduje, ne zadostuje več. Poskušajo mu torej ustvariti človekov podaljšek, bodisi mu nadgraditi umske, telesne ali nasploh življenjske sposobnosti. Če stroj lahko prevzame človekove funkcije ali pa če človek lahko prevzame nekatere funkcije stroja, kaj nastane? Ali je nadgrajeni človek še vedno človek, ali je že stroj? Torej, do kje je človek človek in kaj sploh to pomeni. Kaj je človekova esenca? Ali jo lahko transplantiramo na trdi disk? In kakšen smisel ima večno življenje, če je to življenje stroja. Transhumanizem je torej nova religija, dušo, v katero so verjele religije in sodobna duhovnost, je nadomestila emulgacija možganov na trdi disk. Iskanje moderne znanosti je torej hrepenenje človeka po nesmrtnosti, božanskosti, ki jo poznajo tradicionalne religije in sodobna duhovnost, z željo premagati svojo dozdevno majhnost, ki pa jo, paradoksalno, vsak dan nekako povečujejo.

Ob vsem tem pa tudi sodobni človek sluti, da onkraj omejitev njegovega telesa, razuma in planeta, obstaja neizmeren potencial, nekaj, po čemer ves čas hrepeni, posega po brezmejnosti, išče resnični smisel svojega obstoja. Strah pred smrtjo in brezsmiselnostjo ga žene, da se vsak dan trudi, da bi bil boljši, kot je bil včeraj, ustvarja, raziskuje, osvaja in odkriva nove svetove zunaj in znotraj sebe. In ob tem testira svojo človeškost, človečnost, kar je tudi koncept tokratne uprizoritve. Je test, na katerem se sprašujemo prav o tem: ali smo ob vsem tem in ob svojih dejanjih še ljudje, sploh ljudje, oz. koliko časa še?

MN Dance Company je mednarodno uveljavljena skupina raličnih plesalcev, ki sokreirajo podobo skupine. Mychal Rynia in Nastja Bremec Rynia razmišljata: ‘Izražava se skozi ples. Čutiva potrebo po kreiranju, potrebo, da z gibanjem izraziva abstraktno formo. Inspirirana od vsakdanjega življenja in intuicije izražava lepoto in kaos sveta, ki ga živiva, ter izražava svet, ki si ga zamišljava.’ Alexander Belin prihaja iz Švedske: ‘Čudovito je opazovati delo Michala in Nastje. Koreografije se lotevata lahkotno, njune izbirčne in izkušene oči instinktivno vedo, kaj obdržati in kaj zavreči. Najlepši del vsakega projekta je zaključna faza, ko se vse skupaj preplete, kot da bi z enim samim šivom dokončala krpanko in stotine kosov spremenila v brezhibno celoto.‘ Noemi Capuano sodeluje v skupini že nekaj let, prihaja iz Italije: ‘Plesati z MN Dance Company pomeni vstopiti v čudovito okolje, ki ga sestavljajo trenutki osredotočenosti, koncentracije, trdega dela in raziskovanja povezav med plesalci s ciljem, da ustvarimo globoko povezano ekipo, ki soustvarja življenje koncepta.’

Nathan Dhugues iz Francije: ‘V studiu je vedno vzdušje zaupanja in podpore. To je bistvenega pomena za močno in pristno predstavo.’ Del skupine je tudi Slovenka Ema Gashi: ‘Pri sodelovanju z Nastjo in Michalom me navdušuje, da vsakemu plesalcu omogočita izražanje svoje individualnosti in osebne zgodbe skozi gib. Znata ustvariti močno povezavo med gibom in čustvom ter nas spodbuditi, da presežemo svoje meje. Vsaka njuna koreografija je dovršeno umetniško delo, ki je natančno tehniško premišljena.‘

Rebecca Granzotto prihaja iz Italije: ‘V zadnjih letih sta Nastja in Michal vedno poskrbela, da proces ni bil nikoli dolgočasen. Vedno sta nas uspela presenetiti, saj sta s svojo ustvarjalno vizijo in načinom, kako vse skupaj – gib, scenografijo, tehniko in glasbo – združita v nekaj, kar se zdi živo in polno pomena, nenehno dvigovala letvico.‘ Iz Severne Makedonije je v skupino priplesala Iva Ilievska: ‘Vsaka uprizoritev cikla Brezmejno telo je kot pogovor med telesi, mislimi in čustvi. Ne zahteva odgovorov, temveč vabi k vprašanjem in ponuja prostor za občutenje, spremembo in preoblikovanje. Na tej poti sem odkrila ne le nove gibe, ampak tudi nove načine, kako biti iskrena, kako biti jaz.’

Iva Mačus iz Slovenije: ‘Najbolj zanimiv del sodelovanja z Nastjo in Michalom je, ko se jima med kreiranjem utrne nova ideja in jo nato mojstrsko vključita in povežeta s temo uprizoritve. Občudujem, kako sta pozorna na detajle, ki uprizoritvi dajo dodatno vrednost in jo obogatijo. Vsako temo skozi ples predstavita na še nikoli viden način, iz nenavadnih, inovativnih zornih kotov.’

Eri Nishibara je v skupino pripotovala iz Japonske: ‘Sodelovanje z MN Dance Company je kot odkrivanje novega sveta vsakič znova. Ta izkušnja mi bo še dolga leta zaznamovala življenje. Hvaležna sem, da sem imela priložnost delati s to skupino.’ Stefania Pisapia iz Italije: ‘Ker je bila to moja prva izkušnja v plesni skupini, sem se lahko skozi vse leto seznanjala z dinamiko, ki je prisotna pri profesionalnem plesu. Zahvaljujoč dvema velikima produkcijama, v katerih sodelujem, Prometej in Brezmejno telo, sem imela in bom še imela priložnost občutiti energijo nastopanja pred številnim občinstvom ob izkušenih plesalcih in koreografih.’

Manon Veenstra prihaja iz Nizozemske: ‘Delo na projektu Brezmejno telo vključuje veliko več kot le koreografijo. Kot plesalka se podajam na pot, ki me vodi na številne kraje in trenutke. Privilegij je biti tako izvajalec kot gledalec te predstave.’

Luka Vodopivec je že ‘stari maček’ skupine: ‘Moja pot z MN Dance Company se je začela v otroštvu, ko sem prvič stopil v njihovo plesno šolo. Danes z veseljem nadaljujem to pot kot profesionalni plesalec v ansamblu, kjer na odru delim gibanje brez meja z drugimi plesalci. Proces, ki je vodil do projekta Brezmejno telo, je prinesel veliko gibanja, novih spominov in nepozabnih doživetij.‘

Iz dežele dolgega belega oblaka prihaja Lucy Woodhouse (Nova Zelandija): ‘Videti nevidno vrvico, ki je zapleteno stkana skozi projekte Brezmejnega telesa, je bila resnično izpolnjujoča izkušnja. Delati z neverjetno paleto različnih umetniških in tehničnih ustvarjalcev mi je razširilo obzorja o tem, kaj vse je mogoče, ko potisneš neke meje. Ponosna sem, da sem lahko majhen jeziček v kolesu produkcije MN Dance Company.‘ Elia Zahnd iz Švice: ‘Radoveden, instinktiven in iskren, to je tisto, kar oblikuje moje izkušnje v studiu. Rad se potopim v ustvarjalni proces s celotnim ansamblom, se izgubim v gibanju, zaupanju in skupni energiji. Skupaj ustvarjamo prostor, v katerem lahko rastejo ideje in v katerem nepričakovano postane najbolj vznemirljivi del.‘

(foto: Aljoša Kravanja)

Duo Silence je avtor glasbe, avtorji besedila Boris Benko in ekipa. Vsi se veselijo jutrišnje premiere ob 21.00 in dveh ponovitev, 5. in 6. julija ob 21.00.