Minister Mesec bi z nepremišljenimi predpisi še dodatno ogrozil gradbeni sektor

Predlogi ministra za delo Luke Meseca za zagotavljanje varnosti na gradbiščih kažejo na pomanjkljivo razumevanje posebnosti gradbenega sektorja. Zakonska ureditev varnosti pri delu je že vzpostavljena, a Meščeva toga pravila ne upoštevajo časovno občutljivih nalog in dejanskega stanja na gradbiščih. Takšni ukrepi povzročajo zamude, povečujejo stroške in obremenjujejo manjša gradbena podjetja z nepotrebno birokracijo.

Kritiki opozarjajo, da predpisi za zagotavljanje varnosti na gradbiščih odražajo površinski pristop, ki ne naslavlja temeljnih težav gradbenega sektorja. Politični analitik Mitja Iršič je izpostavil, da so gradbena dela že zdaj pogosto počasna in neučinkovita, Meščeve toge rešitve pa bi lahko te težave še poglobile, namesto da bi jih odpravile.

“Slovenska gradbišča so že zdaj zabaviščni park. Kaj šele bo. Gradnje cest trajajo tudi do dvakrat dlje kot v razvitih deželah. Dve leti za dva manjša tunela in en viadukt med Mariborom in Celjem! Upam, da razumete, zakaj se na poti domov več ur cvrete v avtih,” je zapisal Iršič na X. Odzval se je na nove predpise, ki bo besedah ministra vključujejo obvezne 15-minutne pavze s hladnimi napitki vsaki dve do tri ure pri temperaturah nad 30 °C.

Slovenska gradbišča so že zdaj zabaviščni park. Kaj šele bo. Gradnje cest trajajo tudi do dvakrat dlje kot v razvitih deželah. Dve leti za dva manjša tunela in en viadukt med Mariborom in Celjem! Upam, da razumete, zakaj se na poti domov več ur cvrete v avtih. https://t.co/gfCKgnxNVr

— Mitja Irsic (@MitjaIrsic) July 23, 2025

Iršič je v svojem zapisu na X-u opozoril, da gradnje cest v Sloveniji trajajo tudi do dvakrat dlje kot v razvitih deželah, kar ilustrira z zgledom dveh let za dva manjša tunela in en viadukt med Mariborom in Celjem. Gradbeni projekti, kot je drugi tir Divača–Koper, so že več let podaljšani zaradi birokratskih ovir in pridobivanja soglasij. Podobno so ceste med večjimi mesti, kot je odsek med Mariborom in Celjem, pogosto podvržene zamudam. V primerjavi z državami, kot sta Nemčija ali Avstrija, kjer so podobni projekti hitreje zaključeni, zahvaljujoč bolje organiziranim postopkom, Iršičeva kritika kaže na resnično težavo.

A predpisi te težave ne rešujejo, ampak jih kvečjemu poslabšajo. Predpisi v praksi ignorirajo realnost gradbišč, kjer je delovna sila že zdaj pomanjkljiva. Pomanjkanje delavcev je eden največjih izzivov, kar pomeni, da dodatne prekinitve delovnega časa lahko še bolj upočasnijo projekte. Poleg tega predlog ne vključuje konkretnih rešitev, ki bi delavcem prinesle resnično olajšanje. Namesto tega se zdi, da gre za politično gesto, ki bolj služi javni podobi kot praktični izvedbi.

Iršič je prav tako opozoril na prometne zastoje, ki jih povzročajo dolgotrajne gradnje, in upravičeno kritizira gneče na avtocestah in regionalnih cestah. Podatki Družbe za avtoceste v Republiki Sloveniji (DARS) kažejo, da so zastoji v letu 2024 pogosto posledica vzdrževalnih del in gradbenih projektov, kar potrjuje njegovo trditev.

Foto: sta

Predpisi, ki ne naslavljajo teh strukturnih težav, ampak dodajajo nova pravila, kažejo na pomanjkanje celovite strategije. Še več, delodajalci opozarjajo, da obstoječa zakonodaja, kot jo ureja Zakon o varnosti in zdravju pri delu, že zadostuje, kar postavlja pod vprašaj nujnost predpisov. Namesto tega bi morali osredotočiti pozornost na dolgoročne rešitve, kot so usposabljanje delavcev in digitalizacija upravljanja projektov, ki bi zmanjšala napake in izboljšala učinkovitost.

A. H.