Mesec z novim populističnim ukrepom na račun gospodarstvenikov

Populistični ukrep z božičnico ni bil dovolj, zdaj prihaja še eden. Že z božičnico je Golobova vlada gospodarstvenike pripeljala na rob, a očitno jih želi dokončno pokopati. Minister za delo Luka Mesec napovedal predlog za zvišanje minimalne plače na 1000 evrov neto za leto 2026.

Sliši se privlačno za delavce, a v resnici gre za noro potezo brez kakršnekoli ekonomske osnove. Namesto da bi spodbudila blaginjo, bi takšno zvišanje vodilo do množičnih odpuščanj, višjih cen in celo propada številnih podjetij, zlasti malih in srednjih, ki predstavljajo hrbtenico slovenskega gospodarstva.

Kot je pojasnil na novinarski konferenci, življenje v Sloveniji postaja vse dražje, dražijo se hrana, najemnine, obleke, goriva, osnovne življenjske potrebščine, kar številna gospodinjstva, tudi tista, v katerih so zaposleni z nizkimi dohodki, spravlja v neugoden položaj. Igranje na karte sočutja je modus operandi te vlade, pri tem pa venomer negirajo osnovna ekonomska pravila in dejstvo, da so prav zaradi neučinkovitih in negativnih politik te vlade ljudje na slabšem danes kot so bili prej, začenši z ukinitvijo davčne reforme pod prejšnjo vlado in davčno obremenitvijo gospodarstva, ki je zaradi tega posledično tudi nezmožno zaposlenim plačati več.

Sicer pa ekonomisti že desetletja opozarjajo na negativne učinke nenadnih zvišanj minimalne plače. Po podatkih ameriškega Kongresnega proračunskega urada (CBO) bi zvišanje minimalne plače poveča stroške zaposlovanja nizko plačanih delavcev, kar vodi do zmanjšanja števila zaposlenih – nekateri delodajalci bi preprosto zaposlili manj ljudi, da bi ohranili dobiček. V Sloveniji, kjer je delež malih podjetij visok, bi to imelo še hujše posledice. Podjetja v storitvenem sektorju, kot so trgovina, gostinstvo in proizvodnja, bi bila prisiljena bodisi zvišati cene izdelkov in storitev, bodisi zmanjšati število zaposlenih ali celo zapreti vrata. Raziskave kažejo, da takšni ukrepi vodijo do izgube delovnih mest, zlasti med mladimi in nizko kvalificiranimi delavci, ki so najbolj ranljivi.

Propad podjetij ni zgolj hipotetičen. Ko minimalna plača “zagrize” pregloboko, kot opozarjajo ekonomske analize, se povpraševanje po izdelkih zmanjša zaradi višjih cen, kar vodi do padca prodaje in zaprtja podjetij in javnost je videla kako se je odvilo že predhodno zvišanje plač, ko so se posledično podražile še vse ostale storitve začenši z vrtci.

Namesto nenadnih zvišanj bi morali staviti na izobraževanje, inovacije in davčne olajšave, ki bi resnično spodbudile rast. Socialni partnerji in koalicija bodo zdaj razpravljali o tem predlogu, vendar je jasno: če bo sprejet, bo to recept za gospodarsko katastrofo.

A.H.