ARTICLE AD
Ustripljanje kratkih zgodb se po založniških izdelkih v zadnjih letih v Sloveniji sodeč zdi vse bolj popularno. Forum Ljubljana je za svoje lansko najobsežnejše delo te vrste – Strip preobrazbe – prejel tudi nagrado zlatirepec za najboljši strip za odrasle lanskega leta. Za to publikacijo je svoj strip narisal tudi Jakob Klemenčič, ki pa se od februarja dalje ponaša z novim samostojnim albumom, narejenim po kratkih zgodbah Toma Podstenška. Čeprav je zgodbe v strip narisal v svojem zelo prepoznavnem stilu polnem podrobnosti, se je vsake lotil malo drugače, najsi gre za malo drugačno montažo, razmerje med uporabo pripovedovalca in pripovedovanja s pomočjo oblačkov, malo drugačno senčenje v enih ali uporabo sivin v drugih. Zbirka kratkih stripov se po tematiki giblje na robu med sodobnimi pravljicami, vinjetami s paranormalnimi elementi in družbenokritično fantazijo. Natančneje pa nam je svoje delo razložil kar Jakob Klemenčič sam.
Kako bi na kratko opisal strip Superjunaki in drugi?
Kot zbirko stripov po vsebinsko precej različnih kratkih zgodbah Toma Podstenška. Črnobelo, okrog 60 strani.
Kako si naletel na kratke zgodbe Toma Podstenška?
Podstenškovo pisanje spremljam že vse od njegovega prvega romana in ko je izdal prvo knjigo kratkih zgodb, sem precej od njih takoj videl kot strip. Z nadaljnjimi knjigami se je to nadaljevalo in ko so pri Stripburgerju ter Literaturi začeli s projektom Strip preobrazb, sem se odločil za eno njegovih zgodb. Odločitev pa je bila težka, v ožji izbor jih je prišlo več … in nastal je albumček.
Prozni tekst/pripovedovalec se pogosto razteza čez več kvadratkov hkrati in ni ujet vanje, zakaj si se odločil za tak pristop?
O pristopu ne razmišljam, take stvari nastanejo pri meni čisto spontano.
So stripi nastajali sporadično ali naenkrat?
Mišljeno je bilo, da jih bom (razen Hiše na hribu, ki je nastala malo prej) delal počasi med večjimi projekti, ko bo kaj časa. Pa teh večjih projektov potem ni bilo in sem lahko te zgodbe risal precej kontinuirano.
Je Maščevanje svetovidovo fantazijska zgodba o nekdanjem avstrijskem politiku Jörgu Haiderju?
Res je, čestitam.
Si za priredbo v strip veliko posegal v zgodbe ali gre za zvest prevod v drug medij?
Na koncu albumčka je dodan popis virov in vsak bralec si lahko sam ustvari sliko o tem. No, nekaj je o tem napisal tudi Tomo v spremni besedi. Za tiste, ki neradi berejo, pa na hitro: ponekod so dialogi in didaskalije okleščeni, morda je kje zamenjan vrstni red umestitve flashbackov, sicer pa sem bil zgodbam karseda zvest.
Zakaj v stripu Lahko mi poveš pravzaprav ves čas gledamo isti prizor?
Če dobro pogledaš, prizor sploh ni ves čas enak.
Bi se strinjal z uvedbo izpitov za državljane, ki si želijo po 18. letu nadaljevati uživanje mesa?
Ne.
Je strip O možu, ki ni dvignil roke izšel v verziji za Mladino ali v izvirniku? Zakaj je prišlo do spremembe in kje jo lahko vidimo?
Prvotno je imel strip devet strani in ga je bilo treba nekako spraviti na sodo število strani, ker Mladina objavlja po dve strani. Dodal sem eno stran brez besed, ki pa dramaturško strip celo obogati, zato sem jo ohranil tudi v albumu.
Do katere mere pri risanju uporabljaš računalnik?
Ko postavljam strani, dostikrat kombiniram skice (narisane s svinčnikom) digitalno med seboj in celo s kakšnimi fotografijami. Potem to natisnem in prek svetlobne plošče narišem analogno. Računalnik spet uporabim za korekture, vstavljanje besedila ipd.
Število strani: 64
Barve: Črnobelo
Vezava: Mehka
Spremna beseda: Tomo Podstenšek
Pia Nikolič