Marija Uranič: Mogočniki

Nocoj objavljamo pesem Marije Uranič z naslovom Mogočniki. Ob pesmi je Marija zapisala: »Ob gledanju vsakdanjih poročil se mi je porodila zamisel, da bi o vsej tej nesmiselni zmedi po svetu napisala malo daljšo, ne samo dve kitici, (kata) strofo, ki je namenjena vsem mogočnikom, ki ne znajo in nočejo živeti v miru, skratka brez vojn. Vsebina vsebuje viharne značaje trenutno določenih svetovnih voditeljev. Če vam je pogodu in se vam zdi primerna, jo objavite, če se vam zdi neprimerna pa jo shranite na mesto za morebitno kasnejšo uporabo. Pesem vsebuje osem kitic.« Marija je besedilu priložila tudi fotografijo.

Mogočniki

On, črni Kos, ves v črno odet

mi pride še na večer lirično pesem zapet.

O, da mi je krila imet, poletela z njim bi v duet,

skladbo za razne zasedbe zažgolet,

povedat jim na pojoč način,

da s svojim početjem nad človeštvom

izvajajo zelo, zelo hud in grd zločin.

Kaj oni, mogočniki, ne vedo tega,

da se ne strelja na ljudi, ko čakajo na skromen obed,

saj so ob tem dobesedno povabljeni v smrt,

da jim nezakonito rušijo domove

da od vsega, kar jim ostane,

vidijo samo še požgane tramove,

da jim sanje prekinja jeklena ptica,

da vsi so v strahu in

polne sólza so njihova lica?

To ni glas ptice, ki boža jim dušo,

to je glas vpijočega z dvignjenimi rokami v nebo.

Naj gre ta kelih trpljenja enkrat že mimo.

So mogoče ti hladnokrvni mogočniki vstali iz peklá?

Kaj jim ni zadosti nekomu izruvati srce

potem pa ga še s škornji poteptati do dna?

To je pa že vsega preveč.

Naj gre že enkrat ta vojna grozóta

na celi zemeljski obli za vedno préč.

Marija Uranič

Foto: Marija Uranič

The post Marija Uranič: Mogočniki appeared first on Savus.