Magdalena Reiter. Koreografska instalacija Brez naslova je zasnovana na ideji poti, dela v nastajanju in instalacije, ne pa tradicionalne predstave!

1 day ago 5

ARTICLE AD

Brez naslova je zasnovano na ideji poti, dela v nastajanju in instalacije, ne pa tradicionalne predstave. V tej ideji me privlači tisto, kar ostaja nedokončano, v prehodu, na obrobju – in neizogibni občutek izgube, ki to spremlja. Ples po svoji naravi kljubuje zaključku; obstaja le v trenutku prehoda. Brez naslova ostaja blizu temu stanju – krhkemu ravnotežju med pojavnostjo in izginjanjem.

Naslov izhaja iz strategije vizualne umetnosti, kjer Untitled ni zgolj nedokončana gesta, temveč zavestno zavračanje poimenovanja in zapiranja pomena. Tudi forma instalacije sledi tej logiki – razpršena je v fragmente, ki se ne združijo v enotno pripoved in odražajo razbito, nestabilno resničnost. V instalaciji se fizični prostor razširi v podobo – v prostor, kjer gibanje spremeni obliko. S pomočjo kamere raziskujem, kako se percepcija oblikuje in nenehno spreminja.

Vsaka podoba postane kratkotrajna resničnost – ujeta med resničnim in zamišljenim, med gledati in biti viden, med časom, ki se dogaja, in časom, ki se ga spominjamo. Kamera ujame tisto, kar ples izpusti: ponuja iluzijo, da je čas mogoče zadržati ali se vanj vrniti. Kar ostane, ni prisotnost, temveč njena sled. Projekt Brez naslova v tej fazi ni bil zamišljen kot zaključek, temveč kot odprta faza procesa. (razmišljanje avtorice Magdalene Reiter, ki bo postavila na ogled predstavo oz. delo v nastajanju Brez naslova in sicer premierno v sredo, 22. oktobra, ob 20.00 v Stari mestni elektrarni – Elektro Ljubljana. Ponovitvi v četrtek in petek, 23. in 24. oktobra, ob 20.00. O koreografski instalaciji so v Bunkerju, ki je partner predstave, zapisali: ‘Brez naslova je koreografska instalacija na stičišču plesa in avdiovizualnih medijev, postavljena v arhitekturo Stare mestne elektrarne. Je poskus ujetja stanja v tranzitu, bivanja na robu, onkraj centra. Plesalci ustvarjajo portrete, ujete med prisotnostjo in odsotnostjo, med prostorom in telesom, med dvodimenzionalno podobo in njenim izvorom. Instalacija postane mreža podob, teles in odmevov – prostor, kjer se resničnost in njena reprezentacija prekrivata in zabrisujeta. Gledalec postane del poti, v katero vstopa kot popotnik, priča in opazovalec.’ Avtorska ekipa: koncept, koreografija, režija videa: Magdalena Reiter, ples in soustvarjanje: Jerca Rožnik Novak, Beno Novak, Davide Lafabiana, oblikovanje videa: Sandi Skok, glasba: August Braatz, oblikovanje svetlobe: Janko Oven.

Magdalena Reiter (PL/SI) je koreografinja, plesalka, pedagoginja , ki od leta 2002 živi in ustvarja v Sloveniji. Je diplomantka Državne baletne šole v Gdansku, Poljska in akademije P.A.R.T.S. v Bruslju, Belgija. V produkciji nevladnih organizacij ali v okviru javnih zavodov in plesnih skupin (Studio za suvremeni ples, Anton Podbevšek Teater, Lutkovno gledališče Ljubljana, Polish Dance Theatre – Poznan Ballet, Bodhi Project, idr.) je ustvarila več kot 20 predstav, ki so bili prikazani doma in v tujini, med drugim: Kvartet, Vibracija posamezne strune (s Katarzyno Chmielewsko in Jakubom Truszkowskim), Preludiji in fuge (z Matejo Rebolj), Conversation pieces, Alica v Čudežni deželi, Forma interrogativa, Attention, Transland, Pars pro Witacy, Bližnji plani, Solo za dva glasova (z Milanom Tomašikom in Anjo Golob), idr. Kot koreografinja deluje v gledališču, operi in na filmu. Kot pedagoginja in mentorica je poučevala v Sloveniji in tujini (Folkwang Universität der Künste, Zagrebška Plesna Akademija, Zagrebški Plesni Center, SEAD – Salzburg Experimental Dance Academy, SVŠGL, skupina En-knap / EKG, na delavnicah v Franciji, Italiji, Avstriji, Belgiji, na Poljskem, idr.). Je prejemnica Nagrade Ksenije Hribar za koreografski opus (2023).

Jerca Rožnik Novak (SLO / AT) – plesalka, performerka, koreografinja in plesna pedagoginja. Sodelovala je s koreografi in koreografinjami, kot so Willi Dorner, Rose Breuss, Gisela Elisa Heredia, Anna Gulyás, Maria Koliopoulou, Johannes Wieland, Matjaž Farič, Enya Belak, Vita Osojnik, Damian Cortes Alberti, Andreja Podrzavnik. Plesala je v produkciji »L’Italiana in Algeri« za Tiroler Festspiele Erl. V produkciji Plesnega Teatra Ljubljana je skupaj z Leonom Maričem ustvarila plesni prvenec “Hweōl…v vrtincu časa” ter solo 2GATHER/AL(L)ONE skupaj z Johannesom Randolfom. Plesna predstava BLUFF v produkciji Zavoda Flote in v so- avtorstvu z Enyo Belak in Veroniko Valdes je nastala 2021, prav tako njen plesni solo z naslovom
FEAR(FUL)LESS v produkciji PTL. Za otvoritev dveh razstav je v letu 2022 v galeriji Kunstraum Nestroyhof na Dunaju pripravila dve krajši predstavi – duet z Anno Possarnig in solo v glasbeni spremljavi Andraža Mazija. Jerca je poučevala na Srednji vzgojiteljski šoli, gimnaziji in umetniški gimnaziji Ljubljana- SVŠGUGL. Poučuje na plesni akademiji Anton Bruckner Privatuniversität Linz v Avstriji. Od leta 2014 sodeluje s plesnima kompanijama Editta Braun Company in SILK Fluegge. Jerca živi in dela med Ljubljano, Dunajem in Linzem.

Beno Novak (SLO) – plesalec, koreograf in plesni pedagog. Je diplomiral na Salzburg Experimental Academy of Dance (2016) in bil kasneje povabljen, da nadgradi svoje znanje na Tisch Dance Department (New York University) in na The Place Dance Academy (London). Plesal je za številne plesne kompanije in koreografe: Gary Clarke Company, Jason Mabana Dance, James Wilton Dance company, Matej Kejžar, Alix Eynaudi, Paul Blackman & Christine Gouzelis, Ricardo Ambrozio, Zsuzsa Rozsavolgyi, Etienne Guilloteau in drugi. V sodelovanju z drugimi umetniki je ustvarjal predstave: “400 Rabbits” z Marino Abib, solo “Owe” Juniorja Mufutaua Jussufa, “::Narava::Dialog::” z Dragano Alfirovič, “Body Concert ” z Ano Romih. Prejel je Nagrado Ksenije Hribar za perspektivnega umetnika na področju sodobnega plesa (2023) ter Nagrado za najboljšo predstavo (Vstajanje 2.0) na 11. Platformi sodobnega plesa Gibanica 2023.

August Adrian Braatz je filmski režiser in avtor glasbe za filme in sodobni ples. in Diplomiral je na AGRFT v Ljubljani. Med študijem je režiral kratki dokumentarni film »Smeh« (2015), ki je uspešno prepotoval svetovne festivale. Njegov diplomski film »Oropana duša« je bil nagrajen za najboljši režijo na Festivalu filmske režije – LIFFE. Z Magdaleno Reiter je kot avtor glasbe odeloval pri predstavah Kvartet (2023) in Ponaredki, odtisi in drugi vdori (2024).

Sandi Skok je oblikvalec videa, filmski ustvarjalec in pedagog. Po izobrazbi je inženir multimedijske produkcije; diplomiral iz montaže kratkega igranega filma. Deluje kot oblikovalec videa v predstavah v SNG Drama. Predtem je delal kot montažer pri televizijski oddaji ŠKL. S filmsko pedagogiko se ukvarja od leta 2012, ko je prevzel vodenje filmskih delavnic v Pionirskem domu. Sodeluje pri organizaciji filmskega festivala ZOOM, ki poteka vsako pomlad v Pionirskem domu. Z Magdaleno Reiter je sodeloval kot oblikovalec videa pri predstavah Kvartet (2023) in Ponaredki, odtisi in drugi vdori (2024).)