Lisjak Gabrijelčič o obrambnih referendumih: Neodgovorno in brez strategije

Politični analitik Luka Lisjak Gabrijelčič meni, da je od celotne politike skrajno neodgovorno, kako nepremišljeno je pristopila k pobudam za kar dva obrambna referenduma. O obeh je sicer še veliko neznank, opozarja pa, da je precej nepredvidljiv tudi njun izid in s tem posledice.

DZ je v petek najprej na predlog Levice podprl razpis posvetovalnega referenduma o povišanju obrambnih izdatkov. Soglasno so ga podprli še v SD, pa tudi v opozicijskih SDS in NSi. Proti so bili vsi poslanci največje vladne stranke Gibanje Svoboda. V slednji so po glasovanju sporočili, da bodo prihodnji teden vložili predlog posvetovalnega referenduma o članstvu Slovenije v Natu, saj da je to pravo vprašanje, na katerega morajo dobiti odgovor državljanov.

Lisjak Gabrijelčič pravi, da ga celotna situacija spominja na brexit. Tudi tedaj je bila namreč odločitev o referendumu, na katerem so se nato Britanci odločili za izstop iz EU, sprejeta zelo rokohitrsko, na podlagi dnevnopolitičnih in volilnih računic. “In tako kot se je takrat celo kraljestvo kot mesečnik podalo v to kot v Brueglovi sliki, ko slepec vodi slepe, se je zdaj nam zgodilo, da smo se v enem parlamentarnem večeru zbudili z dvema referendumoma na ključno temo evropske politične razprave brez vsakršne priprave, brez vsakršne strategije komunikacije. To je strahovito neodgovorno,” je izpostavil v pogovoru za STA.

Pri tem neodgovorno ravnanje vidi pri vseh akterjih te referendumske slike, začenši z Levico, ki je “v predvolilnem letu začela delati opozicijo znotraj vlade”, sledita potem ostali koalicijski partnerici, zlasti Svoboda s svojo siceršnjo politiko in nenazadnje z napovedjo predloga referenduma glede članstva v Natu.

In potem je tu tudi “strahovita neodgovornost opozicije, ki je kljub temu, da nasprotuje tezi predlagateljev referenduma o dvigu obrambnih izdatkov, podprla ta referendum izključno zato, da gre proti vladi”. “Torej absolutno nič državniškega razmišljanja, nobene strategije,” je očital tudi njim.

“Patetična scena se je odvila pred našimi očmi in tudi mi gremo kot mesečniki v nekaj, glede česar absolutno ne vemo, kaj bo izid. Še največja sreča je, da govorimo o posvetovalnih referendumih, ampak kljub temu utegne biti simbolna politična škoda enormna,” je strnil.

Ob tem je opozoril, da Gibanje Svoboda s svojimi volivci ne more dobiti referenduma o Natu. In če bi denimo opozicija pozvala svoje volivce k bojkotu, kot je to storil premier Robert Golob na zadnjem referendumu, “četudi bi bilo to seveda izjemno nedržavotvorno dejanje, potem se temu referendumu slabo piše”, svari. Če bi ga podprla, pa lahko prav SDS izide iz tega kot zmagovalka.

Še mnogo bolj verjetno pa je, da bo ta referendum spodbudil k aktivaciji celo vrsto zunajparlamentarnih akterjev. Tako se utegne zgoditi podobno, kot se je zgodilo v Združenem kraljestvu, torej da bi nek referendum, ki ima v DZ morda šibko podporo, dobil močnejšo podporo v civilni družbi. “Zato absolutno ne bi tudi prejudiciral, kakšni bodo rezultati tega referenduma, to je popolnoma nepremišljen skok v neznano,” je zatrdil.

Sicer še ni odločeno, ali referendum o članstvu v Natu sploh bo, o tem mora odločiti še DZ, in če ja, kdaj bo. A če bosta izvedena oba, Lisjak Gabrijelčič pričakuje, da bosta vplivala drug na drugega.

Obenem lahko referenduma, ki bosta signalizirala razkol znotraj vladnih strank, vplivata na prihajajoče volitve. Lahko pa sta tudi “odlična odskočna deska za kakšen nov politični projekt, recimo bolj populistične narave”, meni Lisjak Gabrijelčič.

Prav tako opozarja, da bi referendum o članstvu v Natu odmeval v širši evropski javnosti mnogo bolj kot drugi dosedanji referendumi. “Slovenija bo seveda izgubila del kredibilnosti med zaveznicami, istočasno pa bo morda postala nekakšen poligon, da bo marsikatero državo, ki ima podoben institut referenduma, spodbudila k podobnim akcijam. Torej to utegne biti kar pomembna zadeva, bomo še presenečeni, kako,” ocenjuje analitik.