Ostro proti sporni resoluciji o ohranjanju spomina na povojne poboje

Najvišji predstavniki Republike Slovenije – predsednica Nataša Pirc Musar, predsednica Državnega zbora Urška Klakočar Zupančič in predsednik vlade Robert Golob – so od Zveze združenj borcev za vrednote narodnoosvobodilnega boja Slovenije (ZZB NOB) prejeli poziv, naj javno zavrnejo predlog Resolucije o ohranjanju spomina na žrtve povojnega komunističnega obdobja v Sloveniji, za katerega je pobudo dala slovenska evropska poslanka Romana Tomc(SDS). V minulem tednu je predlog omenjene resolucije prejel zeleno luč odbora za peticije Evropskega parlamenta, evroposlanci pa naj bi ga obravnavali in sprejeli na plenarnem zasedanju 8. julija.

V imenu predsedstva ZZB NOB se je oglasil predsednik Marijan Križman, ki slovenski državni vrh poziva, da Evropski komisiji in Evropskemu parlamentu posredujejo kritični odziv, podkrepljen z jasno predstavljenimi zgodovinskimi dejstvi, da bi zavrnili številne manipulacije in netočnosti iz resolucije. »Ta v svojem bistvu spodkopava temelje slovenske državnosti in vrednote EU, ki je nastala kot posledica zmage zavezniških sil nad nacizmom in fašizmom – kot projekt miru, socialne pravičnosti, človekovih pravic in blagostanja,« je zapisano v pozivu. Pri ZZBNOB menijo, da je pobuda za resolucijo »očitno v funkciji notranjepolitičnih konfrontacij, izkrivljanja zgodovine in zlorabe mrtvih za trenutne politične potrebe«.

Resolucija se jim zdi napisana v duhu podobnih dokumentov, ki so bili v preteklosti sprejeti pod vplivom izkušenj vzhodnoevropskih držav, kjer je po vojni prevladala sovjetska totalitarna oblast. »Toda izenačevanje povojne družbene ureditve v Jugoslaviji in Sloveniji s stalinistično diktaturo je zgodovinsko napačno,« poudarjajo. Ob tem dodajajo, da je socialistični sistem omejeval večstrankarski politični prostor in zasebno lastnino, a da je hkrati uveljavljal socialno državo in večino človekovih pravic, zaradi česar ga ni mogoče označiti za totalitarnega v stalinističnem smislu, kot to počne omenjena resolucija. Slednja »izenačuje žrtve vojne – padle v boju proti okupatorjem in njihovim kolaborantom – z žrtvami povojnih izvensodnih pobojev, s čimer relativizira temeljne vrednote protifašističnega odpora in posredno kriminalizira partizanski boj«.