Lia Lačen. Rojena za Amsterdam. Obkrožena sem z izjemno talentiranimi in ambicioznimi plesalci, kar ustvarja zdravo tekmovalnost in nas vse spodbuja k napredovanju.

Lia Lačen je osvajala naslove državnih, evropskih in svetovnih prvenstev, a se je določila za nadaljevanje študija in plesne kariere v Amsterdamu. Je članica odlične skupine CDK.

Draga Lia, en lep pozdrav v Amsterdam. In res dobro, da imamo družbena omrežja, da vam sledim po svetu hehehe. Brez tvoje objave o novem videospotu sploh ne bi vedela, da si Slovenijo zamenjala za Nizozemsko. Pa te prosim, da zaupaš kaj se je zgodilo nekje od leta 2022, ko sva nazadnje govorili za moj portal?
Živjo, Barbra! Res je, od leta 2022 se je zgodilo ogromno sprememb. Končala sem Gimnazijo Bežigrad, uspešno opravila maturo in zdaj obiskujem 2. letnik mednarodne poslovne fakultete v Amsterdamu. Poleg tega sem honour student, kar mi predstavlja dodaten izziv, a mi gre zaenkrat super. Ples še vedno ostaja pomemben del mojega življenja. V zadnjem času se precej posvečam komercialni sceni, še vedno pa veliko freestyle-am in raziskujem različne plesne stile. Sodelovala sem pri različnih projektih – eden izmed večjih je bil sodelovanje z ameriško pevko Lizzo, kjer smo posneli dva videospota (Love in Real Life in Still Bad). Prav tako sem skupaj s CDK skupino ustvarila video na pesem od Billie Eilish in nastopila na razprodanem koncertu Concert of the Year v Ziggo Dome v Amsterdamu. To je bila res neverjetna izkušnja!

Zakaj ravno Amsterdam in skupina CDK Company? Si šla na avdicije oz. kako si prišla ravno do te skupine?
Amsterdam sem izbrala, ker se mi je mesto zdelo izjemno lepo, hkrati pa ponuja ogromno priložnosti za plesni razvoj. Že v gimnaziji sem vedela, da bom študirala v tujini, in Amsterdam se mi je zdel odlična izbira – blizu je Sloveniji, kar pomeni, da ni tako velik korak kot na primer selitev v Ameriko. Poleg tega ponuja bogato plesno znanje v različnih stilih, še posebej na področju freestyle-a in komercialnega hip hopa. Za CDK skupino sem se odločila, ker sem videla, da se tam razvijajo res vrhunski plesalci. Z vsakim obiskom klasov sem bila bolj navdušena nad njihovim nivojem, zato sem se odločila, da poskusim postati del te skupine. Prijavila sem se na avdicijo v Utrechtu, kamor je prišlo 180 plesalcev. Vsi smo bili oblečeni v črno, organizatorji pa so imeli naše slike in številke. Spomnim se, kako nas je Sergio Reis, glavni trener CDK-ja, opazoval in izbiral kandidate. Na koncu so izbrali le 10 novih plesalcev in jaz sem bila ena izmed njih. Večina članov prihaja iz različnih koncev sveta, imamo na primer dva Italijana, Poljakinjo, Kanadčanko in še mnoge druge. Zelo sem vesela, da sem zdaj del te skupine in da imam priložnost trenirati ter rasti v takšnem okolju.

Kaj je značilno za to skupino razen, da kar vidim po posnetkih, da ste izjemno hitri in koreografsko inventivni?
Ena najbolj značilnih lastnosti CDK-ja, poleg izjemno hitrih gibov in intenzivnih koreografij, je zagotovo storytelling. Vsak naš nastop – trenutno se na primer pripravljamo na CDK showcase v gledališčih – ima svojo zgodbo in energijo. Poudarek ni samo na tehnični dovršenosti, ampak tudi na izražanju karakterja in čustev skozi gib. Pomembno je, da znaš plesati s pomenom, da ne izvajaš zgolj korakov, ampak res preneseš občutek in atmosfero. Poleg tega je skupina zelo raznolika, kar prispeva k unikatnosti in svežini vsakega projekta.

Je tvoj angažma na pogodbeni letni ravni ali delaš po projektih? Nam zaupaš kako sploh funkcionira takšna skupina in plesalci v njej? Se lahko preživljaš samo z angažmajem v skupini ali delaš še kaj drugega?
Po opravljeni avdiciji postaneš del skupine, kjer intenzivno treniramo in ustvarjamo nove koreografije. Naš glavni trener, Sergio Reis, redno sodeluje pri različnih projektih – od promocij in snemanj videospotov do drugih plesnih produkcij. Včasih smo del procesa kot plesalci, drugič pomagamo pri postavitvi koreografije (skeleton), kar je odlična izkušnja tudi z ustvarjalnega vidika. Vsi angažmaji so profesionalni in plačani. Ples je trenutno moj glavni fokus, a ker študiram in se stalno izobražujem tudi na drugih področjih, si puščam odprte možnosti za prihodnost. Cilj mi je, da s plesom postopoma pokrijem vse stroške bivanja, študija in treningov, saj želim biti čim bolj finančno neodvisna.

Ali sodelujete tudi z različnimi koreografi ali samo s šefom Sergiom Reisom?
Večinoma v CDK-ju sodelujem s Sergiom Reisom, ki je glavni trener in koreograf, ima pa tudi svojo ekipo asistentov – Jowho van de Laak in Maura van de Kerkhofa. Poleg njiju je tu še Ivy Schoumacher, ki skrbi za styling in vizualno podobo naših projektov. Čeprav največ delam s Sergiom, pri določenih projektih sodelujemo tudi z drugimi koreografi iz Nizozemske, kar mi omogoča, da se učim različnih pristopov in stilov.
Kaj te pri tem sodelovanju najbolj navdušuje?
Pri sodelovanju z CDK-jem in Sergiom Reisom me najbolj navdušuje celotno okolje. Obkrožena sem z izjemno talentiranimi in ambicioznimi plesalci, kar ustvarja zdravo tekmovalnost in nas vse spodbuja k napredovanju. Ta energija in dinamika sta res nalezljivi. Poleg tega me fascinira Sergiova vizija – je ena tistih oseb, ki preprosto razume, kako ustvariti nekaj izjemnega. Vsak projekt, ki se ga loti, je premišljen in dodelan do potankosti, zato sem vesela, da sem del njegove zgodbe in da lahko prispevam k tej kreativni energiji.

S pevko Lizzo na snemanju videospota.

In kako doprinašaš s svojim kakovostnim plesom k skupini?
Mislim, da skupini največ prispevam s svojo raznolikostjo, saj sem v Sloveniji plesala različne plesne stile. Pri freestyle klasih lahko dodam svoj pogled in gibe, ki izhajajo iz mojega ozadja v hip-hopu in urbanih stilih. V ekipi imamo veliko izjemnih plesalcev z jazz in contemporary ozadjem, zato je res zanimivo, kako se med seboj učimo in navdihujemo. Prav to raznolikost vidim kot eno največjih prednosti naše skupine – vsak doda nekaj svojega, kar nas vse skupaj dviguje na višji nivo.

S soplesalci na snemanju.

Prihajate z vseh vetrov, kajne in ne mislim samo geografsko ampak tudi stilno? Tebe še vedno zaznamuje hiphop?
Čeprav me še vedno zaznamuje hip-hop in freestyle, me v zadnjem času vse bolj privlačita jazz in modern ples. V ekipi smo plesalci z različnih koncev sveta in različnih plesnih ozadij, kar mi odpira nove perspektive in me spodbuja k raziskovanju drugačnih stilov. Prav ta raznolikost mi omogoča, da se ves čas razvijam in združujem različne plesne pristope na svoj način.

Lia na enem od tekmovanj pred leti.

Spomni nas kolikokrat pa si stala na najvišjih stopničkah sveta oz. Evrope in ali so tekmovanja še vedno v igri?
Zanimivo vprašanje! Iskreno se ne spomnim točne številke, kolikokrat sem stala na najvišjih stopničkah na evropskem in svetovnem prvenstvu, vem pa, da sem večkrat osvojila naslove svetovne in evropske prvakinje v hip-hopu – tako v solo ženski kategoriji med mladinci in člani. Tekmovala sem v različnih disciplinah, od dua, malih skupin, formacij, produkcij do electric boogie-ja, hip-hop battlov in celo stepa. Ne štejem vseh svojih stopničk, ampak sem ponosna na vse svoje dosežke, saj so mi pomagali rasti kot plesalki.

Naslove najboljše plesalke je osvajala po tekočem traku.

Trenutno tekmovanja niso več moja prioriteta, saj mi študij in delo na različnih projektih vzameta večino časa. Na Nizozemskem veliko sodelujem pri ustvarjanju koreografij – tu temu pravijo ‘skeleton’, kar pomeni, da kot plesalec sodeluješ pri postavljanju koreografij, ki jih nato uporabljajo pri različnih produkcijah. Sodelovala sem pri projektih za Tylo in Mercedes, Jennifer Aniston, K-pop artiste in trenutno pripravljamo koreografijo za Doechii in H&M.
Kakšno je amsterdamsko življenje, kako ga doživljaš, kako drugačno je od tistega, ki si ga živela prej?
Življenje v Amsterdamu je zelo drugačno od tistega v Sloveniji. Ljudje so zelo sprejemajoči in odprti, kar je ena izmed stvari, ki mi je najbolj všeč. Vreme pa ni vedno najboljše. Rada kolesarim, kar je tukaj zelo priročno, in všeč mi je tudi raznolikost – različna hrana, ljudje in številne priložnosti za ples. Tudi različni trgovine in kultura mesta mi dajo občutek živahnosti in možnosti za vse.
Je čas tudi za kaj privatnega življenja ali je vsa energija usmerjena v plesi razvoj in kreacijo?
Trenutno ni veliko časa za privatno življenje, saj je večina moje energije usmerjena v plesni razvoj in študij. Vseeno pa se kadar se le da, posvetim prijateljem – skupaj gremo v lunapark, na kotalkališče, karaoke ali pa preživljamo čas v naravi. Pomembno mi je, da si včasih vzamem trenutke za sprostitev in osebno ravnovesje, čeprav je moj čas precej zaseden.

S koreografom Sergiom Reisom na snemanju v muzeju Voorlinden.

Bi lahko rekla, da trenutno živiš svoje sanje?
Rekla bi, da še ne živim svojih sanj, ampak sem na pravi poti. Vsak projekt, vsaka nova izkušnja me približa ciljem, ki jih želim doseči. Sem hvaležna za vse priložnosti, ki jih imam, in uživam v tem, kar počnem, ampak vem, da me čaka še veliko dela in rasti, preden bom lahko rekla, da res živim svoje sanje.
Kam pa so vseeno usmerjene tvoje sile, tvoje ambicije? Kaj doseči, na čem najbolj delati, k čemu strmeti?
Moja velika želja je, da grem na turnejo, potujem po svetu in služim s plesom. Kasneje bi rada učila, vendar to trenutno ni moj cilj. Zaenkrat se osredotočam na izboljšanje svoje tehnike v jazzu in baletu, delo na fleksibilnosti in ples v petkah, ker so te stvari zelo pomembne tako za turneje kot za uspeh v komercialnem plesu.
Predvidevam, mogoče tudi narobe, da si še vedno v stiku s slovensko plesno sceno. S kom največ in kako?
Zaradi natrpanega urnika nisem več toliko v stiku s slovensko plesno sceno, kot bi želela, vendar jo še vedno spremljam in se včasih s kom slišim, čeprav so ti stiki zdaj bolj redki.
Komu pa si hvaležna za svojo kariero in kaj najbolj pogrešaš od doma?
Zelo sem hvaležna vsem trenerjem, ki so me vodili na moji poti – tako v Sloveniji kot v tujini. Med njimi so Barbee Šuštaršič, Roman Urek, Samo Polutak, Nejc Osovnikar, Gašper Kunšek, Žigan Kranjčan, Jadran Živković, Alex Loftex, Tyrell Black, Giovani Dimension, Sergio Reis. Vsak od njih mi je dal nekaj dragocenega, zato ne bi mogla izpostaviti samo enega, če pa govorimo o priložnostih, ki sem jih dobila v zadnjem obdobju, bi zagotovo omenila Sergia Reisa. Najbolj pa pogrešam družino, prijatelje, plesalce iz Slovenije in tudi tekmovalno vzdušje – tiste trenutke, ko smo skupaj čakali na razglasitve, navijali drug za drugega in s ponosom peli himno.
Bi bil odgovor na moje tradicionalno vprašanje Zakaj plesati? s časovno distanco nekaj let – kaj drugačen?
Plesati zato, ker mi ples še vedno pomeni ogromno. Čeprav so minila leta, ko sem začela, me ples vedno znova izpolni in daje občutek svobode. Ko plešem, sem pogumna, se vživim v vlogo, se sprostim in uživam. To je moj način, da pozabim na vse skrbi in se povežem sama s sabo. Brez plesa ne bi bila jaz.
Hvala in uživaj v amsterdamski kreativnosti!