Knjižni Molj sprašuje: VALTER ČUČKOVIČ

Se lahko na kratko predstavite?

Moja najkrajša možna predstavitev je sledeča: Mariborčan, upokojenec, pesnik in aforist, povrhu vsega pa še slep. Prav slednje dejstvo me zaznamuje kot pesnika in aforista, ki piše z margine naše družbe o slepoti na osebni ter družbeni ravni. Sicer sem aktiven na kulturnem in športnem področju znotraj društva slepih in slabovidnih. Seveda velik ljubitelj branja in kulture nasploh.

Ali verjamete v umetnost? Če da, zakaj, in če ne, zakaj?

Umetnost je že zelo stara dama, ki je bila skozi zgodovino mnogokrat zlorabljena in ponižana, a je preživela in bo živela tudi v bodoče. Kako ne verjeti v tako trdoživo gospo, ki nas plemeniti skozi besedo, sliko in glasbo.

Katere vrste poslanstev, smislov, namenov, ciljev, itd., ima leposlovno ustvarjanje, na osebni ravni avtorja/-ice (tj. z osebne perspektive avtorja)?

Leposlovje je neskončno polje, kamor sadimo svoja čustva, izmišljije, obete, refleksije na stvarnost in podobno. Opisujemo minule čase in gradimo nove svetove – četudi v oblakih, ki so odraz naših pričakovanj, hrepenenj ali predvidevanj.

Katere vrste poslanstev, smislov, namenov, ciljev, itd., ima leposlovno ustvarjanje, na širši družbeni ravni (tj. s širše družbene perspektive)?

Družbena odgovornost leposlovja, kot tudi umetnosti v celoti, je v pozitivni naravnanosti do družbene problematike iz vseh možnih vidikov. Ne smemo pa zanemariti zabavno plat umetnosti, ki ima lahko tudi terapevtski učinek.

Kaj je osnovni, poglavitni smisel kulture (v širšem pomenu te besede)?

Če poenostavim, smisel, oz. naloga kulture je spreminjati nekulturno v kulturno, kar se pogosto zdi Sizifovo delo.

Kaj je osnovni, poglavitni smisel umetnosti nasploh?

Pravijo, da je zgodovina naša učiteljica. Morda to še bolj velja za umetnost, ki nas opaja in oplaja s cvetovi preteklosti, kot tudi s podvigi sedanjosti. Osnovni cilj je poglobljenost misli, čustev in dojemanja univerzuma kot celote, tako z realne, kot mistične plati.

Kaj je osnovni, poglavitni smisel leposlovne umetnosti?

Književna umetnost, z njo pa tudi leposlovje, ima lahko različne namene, številne cilje in poti. Prav vse je namenjeno bralstvu: širjenje fizičnega in mentalnega obzorja, čustvena globina, vzpodbujanje sočutnosti in drugo.

Kakšno je prevladujoče mnenje slovenskega leposlovnega bralstva o leposlovnih avtorjih/-icah kot osebnostih?

Slovenski bralec ocenjuje avtorja po njegovem delu, seveda okusi so različni. Za vse ostalo poskrbi rumeni tisk.

Kakšno je prevladujoče mnenje slovenskega ljudstva oz. prebivalstva RS o leposlovnih avtorjih/-icah kot osebnostih?

Rekel bi, da javnost pozna le omejeno število avtorjev, ki so pogosteje izpostavljeni v medijih. Verjamem, da prenekaterega avtorja sodijo po njegovih romanesknih junakih, ker je najbolj preprosto.

Katerim osnovnim etičnim vodilom naj pri svojem leposlovnem ustvarjanju sledi avtor/-ica?

Osnovna vodila morajo biti dobrota, ljubezen, nesebičnost, požrtvovalnost in podobno. Vedno in povsod nekaj pozitivnega, zabavnega in poučnega.

Ali in če da, kako se naj v leposlovnem delu odraža ‘družbena soodgovornost’ avtorja/-ice?

Sleherna javna oseba nosi svoj del družbene odgovornosti, kar velja tudi za umetnike. Pomembno je, kaj kdo izreče ali napiše in kakšen je odziv. Zato morajo javne osebnosti, tudi umetniki, imeti visoke moralne standarde ter vrednote.

Valter Čučkovič

Kako se pripravite na pisanje, ali čakate na navdih ali ga kako izvabite, in če, potem me zanima, na kakšen način vam to uspe?

Navdih pride spontano, velikokrat nepričakovano. Sproži ga lahko domišljija, nenavadni dogodki, izkustveni prebliski, čustveni labirint in še mnogo tega. Glede na mojo specifično situacijo, torej slepoto, je to moj vir navdiha, ki se ga redno poslužujem.

Ste odprti za predloge urednikov, recenzentov, ali je vaša umetniška vizija zaključena ko delo zaključite?

Vselej sem bil odprt za kritiko in pobude, saj je oboje lahko zelo koristno. Knjiga je zaključena, ko pride iz tiskarne, dotlej pa je vse mogoče.

Kaj je vaš namen kot avtor, kakšne občutke ali reakcije želite izzvati iz bralcev?

Namen mojega pisanja je dotik čustev, kritičen premislek, obnova zabrisanih vrednot. Moje glavno poslanstvo pa je osveščanje običajnih ljudi o slepoti, o problemih, zadregah in o soočenju s predsodki v t. i. »zdravem« okolju.

Jemljete pisanje kot delo, hobi ali kaj drugega?

Zame je pisanje razvedrilo, umik iz vsakdanjosti in poslanstvo.

Kdaj je knjiga zaključena?

Knjiga je zaključena po zadnjem ločilu. Nadaljevanja so vselej mogoča.

Kakšen je vaš postopek pisanja?

Ozavestim navdih, ga oblikujem v idejo, nato pričnem z glavnim opravilom, torej z obdelavo.

Kakšno je pri vas razmerje med idejo in rokodelstvom?

Ideja je prefinjena nesnovna snov, ki se pusti izvrstno pregnesti. Izraz rokodelstvo ni na mojem seznamu v povezavi s književnostjo.

Kakšna je vaša poetika, katere standarde v besedilu skušate doseči?

Z metaforiko skušam doseči raznolikost in barvitost, pa tudi občasen odmik od stvarnosti. Nisem imun na neologizme.

Kakšna je za vas razlika med pisanjem poezije, proze, dramatike, esejistike, publicistike in neumetniških besedil?

Vsaka zvrst ima svoja pravila, svojo obliko, svojo izpovedno izraznost. Vsaka zvrst terja svoj pristop. Druži jih beseda književnost.

Bi bili zaradi literature raje slavni ali bogati?

Ne mika me slava, ne mika me bogastvo. Raje sem skromen in neodvisen.

Kaj je za vas knjiga v prvi vrsti, umetniški izdelek ali prodajni artikel?

Vsaka knjiga je zvezdica v vesolju umetnosti. Gradimo ozvezdja.

Kaj za vas pomeni oddati tekst, izdati tekst, promovirati tekst?

Ko dam knjigo iz rok, sprva začutim olajšanje, nato sladko zadovoljstvo in celo vzhičenje.

Opišite bralca.

Bralec je popotnik skozi svetove avtorjev na vseh ravneh književnosti. Mislim, da sodobni bralci raje posegajo po zabavni, kot po resnejši književnosti, klasika pa je tako ali tako že na obrobju. Kljub vsej sodobni elektroniki, se bo knjiga vedno brala in prav je tako!