Legalizacija naselij in urejeno lastništvo ključni za infrastrukturo in integracijo Romov

V Dobrovniku so pred otvoritvijo kolesarske steze mimo romskega naselja pripravili okroglo mizo o pozitivnih primerih in izzivih pri reševanju romske tematike. Župani pomurskih občin z romskimi naselji so izpostavili urejanje osnovnih bivalnih pogojev, minister za kohezijo in regionalni razvoj Aleksander Jevšek pa je izpostavil legalizacijo.

Številni primeri v praksi kažejo na velik napredek, je povedal Jevšek, a dodal, da obstajajo tudi dolgotrajni sistemski izzivi, predvsem na področju legalizacije romskih naselij.

Opozoril je na kompleksnost reševanja romske infrastrukture. Po njegovih besedah je pereča tam, kjer naselja niso legalizirana, zato ker se potem občine ne morejo prijaviti na državne razpise. “Občine, ki imajo legalizirana naselja, so že naredile pomembne korake – od kanalizacije, vodovoda, cest in razsvetljave naprej. Problem nastane tam, kjer lastništva zemljišč niso urejena in se zato občine znajdejo v slepi ulici,” je dejal Jevšek.

Dodal je še, da rešitev ne more priti čez noč, temveč gre za dolgoročen proces, ki vključuje tako infrastrukturo kot tudi izobraževanje in vključevanje romskih otrok v vrtce in šole.

V razpravi je sodeloval tudi župan občine Beltinci Marko Virag, ki je izpostavil, da je prav v Beltincih največ težav z romskimi naselji v celotnem Prekmurju. Kritično je opozoril na neustrezne bivanjske razmere. “V 21. stoletju se še vedno pogovarjamo o tem, da nekdo živi v baraki z osmimi otroki. Če nimamo urejenih osnovnih pogojev, tudi integracija ne more biti uspešna,” meni Virag.

Ob tem je predstavil načrt za vzpostavitev novega romskega naselja, saj trenutne lokacije ne omogočajo širjenja zaradi umeščenosti med gospodarsko dejavnost in kritično infrastrukturo. Kot je dodal, je občina Beltinci že investirala v manjkajočo infrastrukturo v obeh romskih naseljih, a za trajne rešitve je ključno sodelovanje države. “Imamo prostor za novo naselje, potrebujemo pa soglasje pristojnih ministrstev, da lahko nadaljujemo s postopki umeščanja in zagotavljanjem dostojnih bivalnih pogojev,” je dejal.

Predsednik Foruma romskih svetnikov Darko Rudaš je v razpravi poudaril, da so med občinami velike razlike v pristopu k reševanju romske problematike. Po njegovih besedah je eden ključnih izzivov še vedno dejstvo, da je “le okoli 20 odstotkov romskih naselij v Sloveniji legaliziranih”.

Ob tem je dodal, da je pomembno, da se dobre prakse širijo in upoštevajo tudi posebnosti lokalnih skupnosti. Izrazil je tudi zadovoljstvo, da se romski predstavniki vse bolj vključujejo v pogovore in oblikovanje rešitev, čeprav je to še premalo sistematično.

Predsednik Zveze Romov Slovenije Jožek Horvat Muc pa je opozoril na pomanjkanje vključevanja romske skupnosti v pripravo rešitev. “Velikokrat nas niso vključili v pripravo zakonodaje, čeprav gre za rešitve, ki zadevajo prav nas,” je dejal.

Izpostavil je tudi, da je dialog mogoč, kadar se zaupanje gradi na partnerskem sodelovanju, kot v primeru sprememb zakona o sofinanciranju občin in razpisov za infrastrukturo v romskih naseljih, kjer so se romske organizacije neposredno vključile v pripravo rešitev.

Udeleženci okrogle mize so se strinjali, da je za dolgoročne spremembe ključno sodelovanje vseh deležnikov, urejeno lastništvo zemljišč in vključevanje romske skupnosti že od najmlajših let naprej. In čeprav so prvi koraki vidni, menijo, ostaja bistveno, da se romska problematika obravnava celostno – od zakonodaje, infrastrukturnih projektov do socialne integracije.

Dogodek je potekal ob zaključku izgradnje kolesarske steze, ki poteka mimo romskega naselja Dobrovnik 2. Po besedah župana Marjana Kardinarja gre za projekt v skupni vrednosti skoraj 500.000 evrov, od tega je polovico financiralo ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj, polovico pa občina.

Nova kolesarska steza je del širše povezave med občinami Dobrovnik, Lendava, Turnišče in Kobilje, ob njej pa je bila urejena tudi celotna okolica romskega naselja: zgrajena je bila čistilna naprava, prestavljena električna infrastruktura, sanirano poplavno območje in urejene površine za zeliščni vrt in brajde.

Kot simbol sobivanja in spodbude k zdravemu življenju so ob otvoritvi naselju podarili tudi kolo, namenjeno otrokom, ki se zdaj lahko varneje vozijo v šolo.