Lani vnovič večja proizvodnja elektrike

V Sloveniji so proizvodne enote v prenosni in distribucijski sistem lani oddale šest odstotkov več električne energije kot leto prej, rast je bila zabeležena pri vseh virih. Skupna poraba elektrike je bila medtem približno na ravni iz leta 2023. Z domačo proizvodnjo je bilo pokritih 97 odstotkov končne porabe, kaže poročilo Agencije za energijo.

Proizvodne enote so lani v prenosni in distribucijski sistem oddale skoraj 15.101 gigavatno uro (GWh) električne energije, kar je 6,4 odstotka več kot predlani, kaže poročilo Agencije za energijo o stanju na področju energetike v letu 2024.

Rast proizvodnje je bila precej manjša kot v letu 2023, ko je dosegla 16,4 odstotka. Vendar pa je krepka predlanska rast sledila za energetiko najslabšemu letu v zgodovini samostojne države, ko je proizvodnjo zmanjševalo več dejavnikov in je ta nazadovala za nekaj nad 15 odstotkov.

Prevzem električne energije iz proizvodnih naprav na obnovljive vire energije je dosegel 6046 GWh, kar je 5,9 odstotka več kot leto pred tem. Od tega so hidroelektrarne prispevale 5428 GWh oz. 4,5 odstotka več kot v letu 2023. Prevzem elektrike iz sončnih elektrarn je narasel za 31 odstotkov na 473 GWh.

Obnovljivi viri energije so skupaj predstavljali 40,2 odstotka skupne proizvedene in v elektroenergetski sistem prevzete električne energije, kar je približno toliko kot v letu 2023. Od tega je na hidroelektrarne odpadlo okoli 90 odstotkov.

Če se upoštevajo še domače samooskrbne sončne elektrarne, je bilo lani iz obnovljivih virov proizvedenih 6870 GWh električne energije, kar je osemodstotno povečanje v primerjavi z letom 2023. V primerjavi z letom 2022 je bila rast celo 59-odstotna. Proizvodnja iz sončnih elektrarn se je po tej meritvi lani povečala za 25 odstotkov na 1268 GWh, kar po navedbah Agencije za energijo odraža še vedno naraščajoč interes za naložbe v sončne elektrarne ter pozitivne učinke podpornih shem za te naložbe.

Lani je bilo na novo priključenih 15.529 samooskrbnih naprav s skupno priključno močjo skoraj 206 MW. To je več kot v letu 2023, ko jih je bilo priključenih 14.772 s skupno priključno močjo skoraj 223 MW. V letu 2024 je obratovalo 60.245 naprav za samooskrbo s skupno priključno močjo 779 MW.

Prevzem električne energije iz elektrarn na fosilna goriva je bil lani s 3470 GWh za 11,2 odstotka večji kot leto prej. Na Termoelektrarno Šoštanj je odpadlo 3021 GWh oz. 12,6 odstotka več kot predlani. Fosilna goriva so zagotovila 23 odstotkov vse proizvedene in v elektroenergetski sistem oddane električne energije, kar je bilo 0,9 odstotne točke več kot v letu 2023.

Iz Nuklearne elektrarne Krško (Nek) je bilo v prenosni sistem prevzetih 5544 GWh električne energije oz. 4,1 odstotka več kot predlani. To vključuje tudi 50-odstotni delež, ki pripada Hrvaški kot solastnici Neka. Jedrska energija je pomenila 36,8 odstotka vse proizvodnje električne energije oz. 0,8 odstotne točke manj kot v letu 2023.

Če se ne upošteva hrvaškega deleža proizvodnje iz Neka, je medtem delež jedrske energije v proizvedeni in prenosni in distribucijski sistem oddani električni energiji dosegel 20,7 odstotka, delež energije iz fosilnih goriv 27,2 odstotka, delež obnovljivih virov pa 52,1 odstotka.

Domača proizvodnja je po odštetju polovičnega deleža proizvodnje iz Neka v slovenski elektroenergetski sistem prispevala 12.328 GWh električne energije. Odjem končnih odjemalcev, vključno z izgubami na sistemu, je medtem dosegel 12.694 GWh.

V Sloveniji smo tako lani z domačo proizvodnjo pokrili okoli 97 odstotkov porabe električne energije končnih odjemalcev, kar je bilo šest odstotnih točk več kot v letu 2023 in 27 odstotnih točk več kot v zgodovinsko slabem letu 2022.

Ob upoštevanju fizičnih pretokov na posameznih mejah s sosednjimi državami je bila Slovenija lani neto izvoznica električne energije z Italijo in s Hrvaško, na mejah z Avstrijo in z Madžarsko pa je bila neto uvoznica. Glede na skupne izmenjave količin električne energije na mejah s sosedami je bila ob upoštevanju celotne proizvodnje električne energije v Neku lani medtem neto izvoznica električne energije.

Kot omenjeno, je skupna poraba električne energije v Sloveniji (z upoštevanjem porabe Črpalne hidroelektrarne Avče) lani dosegla 12.694 GWh, brez upoštevanja izgub v prenosnem in distribucijskem sistemu pa se je ustavila pri 11.827 GWh. Skupna poraba je bila skoraj enaka kot leta 2023, ko je dosegla 12.688 GWh.

Poraba poslovnih in gospodinjskih odjemalcev na distribucijskem sistemu je dosegla 10.469 GWh in bila rahlo manjša kot leta 2023, ko je dosegla 10.523 GWh. Gospodinjski odjemalci so porabili 3319 GWh električne energije, kar je bilo dva odstotka manj kot leto prej. Skupna poraba poslovnih odjemalcev je znašala 8126 GWh in bila večja za 0,9 odstotka.

Agencija za energijo je postregla tudi z oceno, da je skupni delež obnovljivih virov energije v končni porabi energije lani dosegel 24,2 odstotka, kar bi bilo 0,9 odstotne točke manj od doseženega deleža v letu 2023 ter 0,8 odstotne točke pod 25-odstotnim ciljem za leto 2020. To bi pomenilo, da bi si Slovenija za izpolnitev tega cilja morala spet zagotoviti statistični prenos energije od ene od članic EU. Predlani je državi cilj prvič uspelo doseči brez statističnega prenosa.

Še precej bolj ambiciozen je sicer slovenski cilj glede deleža obnovljivih virov za leto 2030, ki je pri 33 odstotkih končne rabe energije.