Kultura naj tudi po letu 2025 spodbuja razvoj

Na Trgovinski zbornici za Goriško in Tržaško si želijo, da bi v goriškem prostoru kultura spodbujala krajevni gospodarski razvoj tudi po zaključku Evropske prestolnice kulture 2025. Zaradi tega so razvojne smernice na področju kulture in turizma predstavili partnerjem iz mreže trgovinskih zbornic New Alpe Adria, ki so se včeraj in predvčerajšnjem zbrali na vsakoletnem srečanju, tokrat v Gorici.

V kulturi 31.500 zaposlenih

»Kulturni sektor je ne samo za goriško pokrajino, temveč za celo Furlanijo - Julijsko krajino izredno pomemben, saj je v naši deželi 5038 podjetij, ki se ukvarjajo s kulturnimi in kreativnimi vsebinami. Skupno zaposlujejo 31.500 ljudi in poskrbijo za 5,8 odstotka vrednosti proizvodnje deželnega gospodarstva,« je poudaril predsednik Trgovinske zbornice za Goriško in Tržaško Antonio Paoletti, po katerem je v Italiji vse več pozornosti namenjene kulturnemu sektorju; ravno pred kratkim je register podjetij dobil razdelek, ki je namenjen družbam s področja kulture.

Na zasedanju mreže New Alpe Adria so zaradi tega prisluhnili tudi predstavnikom Evropskega združenja za teritorialno sodelovanje in inštituta ISIG, ki so ob predstavitvi projekta EPK2025 posebno pozornost namenili črpanju evropskih sredstev za razvijanje novih projektov v kulturi in tudi na drugih področjih. Pri tem je bilo opozorjeno, da je kar nekaj možnosti za skupne projekte na voljo v programu Europe Creative, ki spodbuja vzpostavljanje vezi med proizvodnimi dejavnostmi in kreativnostjo.

Med zasedanjem so med drugim tudi opozorili, da mreža zbornic New Alpe Adria predstavlja kar en milijon zaposlenih oz. podjetnikov, saj krijejo območje, ki zajema Furlanijo - Julijsko krajino, Veneto, Južno Tirolsko, avstrijski zvezni deželi Štajersko in Koroško, celo Slovenijo in Hrvaško. Njihovi predstavniki so včeraj poudarili, da si želijo tesnejšega sodelovanja in tudi novih infrastruktur, vse po vrsti tare birokracija in imajo podobne težave, ki so posledica demografske krize.

Marseille tekmuje s Trstom

»Naše zbornice sodelujejo že osemnajst let, med katerimi so že izpeljale že številne projekte,« je poudaril Paoletti in opozoril, da se regija Alpe Adria sooča s številnimi odzivi. V zadnjih časih je posebno aktualno vprašanje vzpostavljanja koridorja IMEC, ki bi Sredozemlje povezoval z Indijo, pri čemer je tržaško pristanišče dobilo tekmeca v Marseillu. Paoletti je v nadaljevanju opozoril na preveliko birokracijo, ki jo nalaga Evropska unija, državne vlade pa ne naredijo kaj dosti, da bi evropska priporočila poenostavila.

»Težavo v zadnjem obdobju predstavljajo tudi Trumpove carine, soočamo se tudi s pomanjkanjem delovne sile, kar je posledica demografske krize,« je poudaril Paoletti in opozoril, da številni mladi zapuščajo Furlanijo - Julijsko krajino. S podobnimi težavami se po njegovih besedah soočajo tudi v Sloveniji, na Hrvaškem, v Avstriji in v drugih evropskih državah. Paoletti je pri tem omenil deželni zakon iz 7. avgusta letos, ki daje možnost podjetjem, da usposabljajo bodoče zaposlene tudi v tujini. Jürgen Mandl, predsednik gospodarske zbornice avstrijske Koroške, je ravno tako opozoril na težave, ki jih imajo podjetja zaradi birokracije, po drugi strani je poudaril, da je treba poskrbeti tudi za ustrezne infrastrukture in prometne povezave, ki bi zagotovile večjo kompetitivnost krajevnim podjetjem. »Če bomo bolj kompetitivni, bomo ustavili tudi beg možganov,« je med drugim dejal.

Antonio Santocomo, predsednik zveze Unioncamere Veneto, je razložil, da v številnih malih podjetij ne prihaja do generacijske zamenjave. »Otroci lastnikov se pogosto odločajo za drug poklic, tako da mnoga mala podjetje usihajo,« je pojasnil in pristavil, da imajo mala podjetja velike težave tudi pri dostopu do kredita.

Blaž Cvar, predsednik Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije, je poudaril, da evropska določila preveč obremenjujejo gospodarstvo, ki ga hkrati dušijo tudi državne vlade. Gospodarstvo potrebuje spodbude, ne pa dušitve, je bil kritičen Cvar. Marjana Majerič, direktorica Gospodarske zbornice Slovenije, je menila, da je treba sodelovanje med zbornicami i zregije Alpe Adria okrepiti s čim več evropskimi projekti. Po njenih besedah je treba posebno pozornost nameniti zelenim tehnologijam in digitalizaciji, hkrati je treba pomagati tudi malim in srednjim družinskim podjetjem, ki so tudi v Sloveniji v stiski zaradi razpok v družinah.

Ticijana Trost iz Hrvaške gospodarske zbornice oz. županijske zbornice iz Pulja v Istri je ugotavljala, da je sodelovanje z ostalimi zbornicami nujno, saj se soočajo z istimi težavami in ravno sodelovanje odpira možnost do črpanje novih sredstev in razvijanja novih projektov.

Za zaključek poziv proti vojnam

Daniela Guss, podpredsednica gospodarske zbornice avstrijske Štajerske, je povedala, da bodo decembra odprli novo železnico pod Golico. Slednja bo povezovala Koroško in Štajersko ter bo v prihodnosti pomemben dejavnik gospodarskega razvoja za širšo regijo, saj bo med drugim omogočila hitrejšo pot z Baltika do Sredozemlja. Ob zaključku zasedanja je Paoletti poudaril, daje mreža zbornic New Alpe Adria proti vsem vojnam. »Želimo si gospodarstva miru, ne pa vojne,« je sklenil predsednik Trgovinske zbornice za Goriško in Tržaško.