Kriza v zdravstvu in kriza starajoče populacije: bo javno zdravstvo sploh lahko obstalo?

Slovenija ima danes več zdravnikov na prebivalca kot na začetku novega tisočletja; dostop do zdravnika pa je vseeno rekordno slab. Nahajamo se v tihi zdravstveni krizi, ki bo s staranjem prebivalstva samo še večja. Uradni podatki govorijo o 130.000–150.000 prebivalcih brez izbranega osebnega zdravnika, delež starejših pa je eksplodiral in se bo zaradi katastrofalno nizke rodnosti samo še povečeval.

Po letu 2000 se je skupno število prebivalcev Slovenije res povečalo s približno 1,99 milijona okoli leta 2000 na okoli 2,11 milijona danes, torej za okoli 7 %. Povečanje je praktično v celoti posledica priseljevanja tujcev in ne domače politike spodbujanja natalitete.

V istem obdobju se je število zdravnikov na 1.000 prebivalcev povečalo z okoli 2,2 na približno 3,3, kar pomeni skoraj 50-odstotno rast števila zdravnikov na prebivalca.  Okoli leta 2000 je bilo v Sloveniji približno 280.000 ljudi, starih 65 let ali več, kar je pomenilo približno 14 % prebivalstva. Danes je takih že več kot 450.000, njihov delež pa se je povzpel na približno 22 % prebivalstva.

Število starejših se je torej povečalo za okoli 60 %.  Starejši pa so tisti, ki sistem potrebujejo najpogosteje in kot vidimo, ta sistem sedaj odpoveduje.

“Zdravstveni pritisk” nastaja v veliki meri zato, ker se družba stara hitreje, kot raste kapaciteta zdravstva, politika pa se ob tem pretvarja, da gre za “začasne motnje”, ki jih bo rešila še ena delovna skupina. Od kod naj kapaciteta raste, če smo se kot družba sprijaznili z nizko rodnostjo, z odhajanjem mladih in z vztrajnim podcenjevanjem primarne zdravstvene ravni? Priseljevanje v obsegu in strukturi, kot ga imamo danes, problema ne bo rešilo – tudi migranti se starajo, pogosto pa delajo v manj produktivnih, slabše plačanih poklicih, prav tako pa njihove celotne družine (žene in več otrok niso delovno aktivni).

Zakaj torej vlada Roberta Goloba ob taki večini, ne sprejme ukrepov, ki bi lahko naredili zdravniški poklic bolj privlačen oziroma ne povečajo tudi število vpisov na medicinsko fakulteto? Če danes ne investiramo v bistveno močnejšo primarno zdravstveno raven in zdravstvo, potem jutri preprosto ne bo več ljudi, ki bi vzdrževali zdravstvo, pokojnine in socialno državo.

Novela Zakona o zdravstveni dejavnosti (ZZDej), ki jo je sprejela vlada Roberta Goloba in je začela veljati že maja 2025, določa jasnejšo ločitev med javnim in zasebnim zdravstvenim delovanjem. Zdravniki, ki so zaposleni v javnih zdravstvenih zavodih, ne smejo opravljati samoplačniških storitev v zasebnih ordinacijah ali pri koncesionarjih zunaj javnega sistema. Taka odločitev je močno spremenilo dohodkovni model zdravnikov, saj so dopoldanske obveznosti v javnem zdravstvu pogosto manj plačane od popoldanskega dela v zasebnem sektorju. Kaj to pomeni za javno zdravstvo?- delo.si

Zaradi te spremembe je veliko zdravnikov minulo leto izrazilo nezadovoljstvo z reformami in napovedalo, da razmišljajo o prehodu v izključno zasebne prakse, kjer so delovni pogoji in plačilo lahko bolj ugodni. Takšen korak bi zmanjšal število zdravnikov v javnih zdravstvenih ustanovah, hkrati pa bi lahko otežil dostopnost storitev v javnem sistemu. Kljub napovedim in sedaj številnim odpovedim pa vlada še vedno vztraja pri trenutni ureditvi. Potemtakem se opravičeno lahko vprašamo ali vlada Roberta Goloba sploh želi, da se javno zdravstvo obdrži? – 24ur.com

Zakaj sprejemajo zakone s katerimi na nek način kaznujejo delovne zdravnike, ki sedaj še bolj drastično odhajajo iz javnega zdravstva? Kljub številnim odpovedim, vlada molči.

povzeto po:Portal OS