Deset let Kulturnega centra Kočevje: Kultura potrebuje več prostora

Včeraj je Kulturni center Kočevje obeležil deset let delovanja. Ob obletnici so pripravili novinarsko konferenco, na kateri sta spregovorila direktorica Zavoda za turizem in kulturo Kočevje Vesna Malnar Medvedović ter župan Občine Kočevje Gregor Košir. Dogodek ni bil le formalni pregled preteklega desetletja, temveč razmislek o vlogi kulture v lokalnem okolju, o spremembah družbe in o izzivih, ki čakajo KCK v prihodnje. Kot smo slišali, bo kultura v prihodnosti v Kočevju potrebovala več prostora.

Kot je poudarila Vesna Malnar Medvedović, je deset let lahko kratko in obenem dolgo obdobje – odvisno od tega, kaj se v njem zgodi. V primeru Kulturnega centra Kočevje se je zgodilo veliko.

»Premikale so se meje in lahko rečemo, da je bilo teh deset let uspešnih za Kulturni center Kočevje in za razvoj kulture na Kočevskem,« je dejala in dodala, da je KCK s svojo programsko širino in vztrajnostjo Kočevsko postavil na zemljevid kulturnih ustanov. Po njenih besedah gre za prostor, ki je v regiji edinstven prav zaradi raznolikosti kulturnih zvrsti, ki jih ponuja.

Z leve :Nika Janež, vodja sektorja za kulturo in Vesna Malnar, direktorica Javnega zavoda za turizem in kulturo Kočevje.

Spomini na začetke 

Otvoritev pred desetimi leti je bila, kot so se spomnili, napeta in polna pričakovanj – ali bo tehnika delovala, ali bo dvorana zaživela, ali bo ideja sprejeta med ljudmi.

Na otvoritvenem dogodku so oder zavzeli Muffi, v spominu pa bo za vedno ostala izvedba Gašperja Jarnija, ki je kultno pesem Franka Sinatre New York, New York priredil v KCK, KCK.

Gašper Jarni.

Sinatra je prepeval o mestu, ki nikoli ne spi, Jarni pa o prostoru, ki je pokonci držal Kočevje, kar dokazujejo številke – in te niso zanemarljive.

V desetih letih se je v Kulturnem centru Kočevje zvrstilo približno 3.600 dogodkov, obiskalo pa jih je več kot 222 tisoč ljudi. To pomeni okoli 400 dogodkov na leto, je nekaj statistike predstavila direktorica.

Programi so se pogosto odvijali hkrati na več prizoriščih, v vseh treh nadstropjih stavbe, kar kaže na intenzivnost in razvejanost delovanja.

Posebno mesto med vsebinami ima kino. Kot je izpostavila Malnar Medvedović, je kino v Kočevju postal stalnica in tradicija. Obiskovalci natančno vedo, kdaj so projekcije na sporedu, hkrati pa KCK sledi ritmu večjih mest – filmske novosti, ki so v Ljubljani na sporedu en dan, so v Kočevju pogosto že naslednji dan.

Pomemben del programa predstavljajo tudi koncerti in gledališče. V desetih letih je KCK gostil 224 koncertov, med njimi tudi takšne, ki so dvorano napolnili do zadnjega sedeža. Zvrstilo se je 168 gledaliških predstav za odrasle in mladino, abonmajski program pa ostaja eden stabilnejših stebrov delovanja, saj se številni obiskovalci iz leta v leto vračajo.

Tudi »drugačno« je kultura

Ob tem KCK vztraja tudi pri vsebinah, ki niso nujno množične. Projekt Pejmo se gledališče podpira razvoj ljubiteljskega gledališča, Šola rocka mladim glasbenim skupinam ponuja izobraževanje in pomoč pri prvih korakih v svet glasbene produkcije, art kino pa kljub nihanjem obiska ostaja del programa.

Kot je poudarila direktorica, gre pri teh vsebinah pogosto za dolgoročno delo – občinstvo se gradi počasi, a vztrajnost prinaša rezultate. Podobno vlogo ima tudi kino kavarna, ki že deset let uspešno nagovarja predvsem starejšo generacijo.

Medtem ko so upokojenci in generacija 40+ še vedno zvesti obiskovalci, ostaja izziv mlajša generacija, ki več časa preživlja v digitalnem svetu. Po besedah Vesne Malnar Medvedović je prav z njimi treba največ delati – iskati nove pristope, motivacije in vsebine, ki jih bodo pritegnile iz udobja doma. Hkrati pa KCK veliko pozornosti namenja najmlajšim, saj se zaveda, da je prav dolgoročno vzgajanje občinstva ključno za prihodnost kulture v lokalnem okolju. Publiko se namreč vzgaja.

“V Kočevju se nič ne dogaja”

Na tiskovni konferenci je spregovoril tudi župan Občine Kočevje Gregor Košir, ki je poudaril širši pomen Kulturnega centra Kočevje. V zadnjem desetletju se je Kočevje po njegovih besedah utrdilo kot regijsko kulturno središče, saj gre za edini tovrstni center na širšem območju. Ob tem je opozoril, da se je družba v primerjavi s časom pred dvajsetimi leti močno spremenila – ljudje so danes bolj zahtevni, bolj selektivni in bolj kritični pri izbiri dogodkov, kar kulturnim ustanovam nalaga dodatno odgovornost in hkrati postavlja višja merila. Poudaril je, da očitek, da se v Kočevju nič ne dogaja, ne drži in da statistika dogodkov to potrjuje.

Eden ključnih izzivov prihodnosti ostaja infrastruktura. Stavba KCK-ja je danes maksimalno izkoriščena in za številne programe že postaja premajhna.

Govora je bilo o potrebi po dodatnih kapacitetah in novih prizoriščih, a, kot je poudaril župan, gre za dolgoročne vizije, ne za kratkoročne obljube.