KRADEJO SLOVENSKE ZASTAVE

Slovenska zastava v Sloveniji ni deležna spoštovanja in odnosa, kakršnega si zasluži zastava domovine. Njeno izobešanje ni nacionalni šport niti večinsko ponotranjena domoljubna rutina, temveč prej izjema, presenečenje. V marsikateri ulici, mestni četrti ali vasi je slovenska zastava redkost ob državnih praznikih – ali pa je sploh ni videti. Kaj je vzrok temu? Zakaj imamo Slovenci mačehovski odnos do tega dragocenega državnega simbola, simbola domovine Slovenije?

Res je tudi, da slovenska zastava niti na slovenski državni ravni ni deležna spoštovanja in odnosa, kakršen ji pritiče, po uradni dolžnosti. Celo slovenske zunanje ministrice ne moti, ko kje v (daljni) tujini, kamor nasmejano prileti na uradni obisk, slovenske zastave niti protokolarno ni, čeprav bi morala biti – celo tiho je ob tem, zunanja ministrica Slovenije, kot da ni nič narobe, čeprav je.

In, ja … slovenske zastave vneto kradejo, v Sloveniji. Kdo?! Slovenci ali tisti, ki jim slovenščina ni materinščina? Vandali ali profesionalci? Antislovenci ali jugonostalgiki ali poljubni izurjeni tatovi? Vprašanje je na dlani, brez odgovora.         

Zastava Slovenije; vir: umetna inteligenca.

»Pošiljam slike Cankarjeve, kjer smo konec junija spet obesili zastavo in so nam jo zdaj že tretjič ukradli. Prvič je bil nosilec montiran nižje, pod hišno številko. Takrat so nam ukradli zastavo, nosilec pa tudi poškodovali. Iz novega nosilca, ki je montiran višje, pa so nam zastavo že dvakrat ukradli. Prav tako so nam poškodovali (zvili) tablo pri vhodu (kar se vidi tudi na sliki), spodnji del table, ki je sedaj snet, pa so nam še močneje poškodovali.
Po pogovoru z upravnikom, da bi imeli slovensko zastavo celo leto obešeno nad vhodom, pa so se stanovalci uprli, saj se bojijo, da bi s tem bil blok bolj izpostavljen vandalizmu. Žalostno je, da so slovenski simboli postali znak za tarčo vandalizma,« je pojasnil Gašper iz Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve ali VSO.

To, že tretjo, krajo izobešene slovenske zastave je VSO prijavil policiji, ta pa je na Okrožno državno tožilstvo v Ljubljani podala kazensko ovadbo zaradi tatvine.

Pročelje stavbe na Cankarjevi 11 v Ljubljani s slovensko zastavo Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve, ki so jo neznani tatovi ukradli – junija letos so ukradli že tretjo; vir: arhiv VSO, vse tri fotografije v tem članku.

»Opažam, da se zadnje čase povečuje nestrpnost do slovenske zastave. Na grafu, ki sem ga pred dnevi zasledil na omrežju X, petinštirideset odstotkov prebivalcev Slovenije pogreša bivšo Jugoslavijo. Prav tako je ta trenutek v Sloveniji po podatku Statističnega urada več kot 200.000 migrantov, po nekaterih podatkih že blizu 300.000. Ta številka pa je že močno alarmantna. Nestrpnost do državne zastave v neki normalni državi ne bi smela obstajati, prav tako nihče ne bi smel pomisliti, da če bo imel izobešeno državno zastavo, bo imel več vandalizma na objektu. Prva slovenska zastava je bila izobešena v Ljubljani leta 1848,« je povedal član Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve, pri čemer je izrecno poudaril, da je to izključno njegovo osebno mnenje.

Vir: https://zgodovinanadlani.si/1848-prvic-zaplapola-slovenska-zastava/

»7. aprila 1848, v času pomladi narodov, je slovenski domoljub Lovro Toman prvič izobesil belo-modro-rdečo slovensko zastavo na Wolfovi 8 v Ljubljani, kjer stoji še danes. Zanjo skrbi društvo Heraldica Slovenica. Izobešanje je bilo odgovor na ravnanje nemškega dela narodne straže, ki je izobesil nemško zastavo na stolpu Ljubljanskega gradu. V samostojni Sloveniji tako na 7. april obeležujemo “dan zastave”. 

Barve zastave izhajajo iz grba vojvodine Kranjske, ta pa iz plemiškega grba Bertolda IV. Andeškega. S povzdigo v vojvodino sredi 14. stoletja se je spremenil prvotni grb s srebrnim orlom na modrem ščitu v modrega orla na srebrni podlagi, kasneje zlati. Sredi 15. stoletja so namreč kranjski plemiči pomagali cesarju Frideriku III. v dinastičnem sporu, za kar jih je ta nagradil z olepšanim grbom: orel je dobil cesarsko krono, srebrno-rdeča prsna prepona pa je postala zlato-rdeča. 

Do revizije grbov je prišlo leta 1836, ko je zlato barvo spet zamenjala srebrna, krona na orlu pa je ostala. Na Kranjskem so bila o tem deljena mnenja, spor se je razvnel revolucionarnega leta 1848, na koncu pa je dunajska vlada podprla večinsko voljo Kranjcev, ki so pred tem razobesili slovensko belo-modro-rdečo trobojnico. 

Lovro Toman, ki je bil pravnik, pesnik in pisatelj, se je kasneje začel ukvarjati tudi s politiko in je bil leta 1861 izbran v dunajski državni zbor Habsburške monarhije. Umrl je 15. avgusta 1870 v Rodaunu pri Dunaju, pokopan pa je v rodni Kamni Gorici.« – tako Zgodovina na dlani ali spletni portal, ki ga upravljajo ustanovitelji IZRE, Inštituta za zgodovinske raziskave.   

https://zgodovinanadlani.si/1848-prvic-zaplapola-slovenska-zastava/

Naslovna FOTO: pročelje stavbe na Cankarjevi 11 v osrčju Ljubljane, kjer nad hišno številko plapola (zdaj ukradena) slovenska zastava VSO; vir: arhiv VSO.