KOROŠKI FOKUS: Bilanca, ki nikakor ne navdušuje

Nova avstrijska vlada, ki jo prvič po letu 1947 sestavljajo tri stranke - konservativna ljudska stranka (ÖVP), levi socialdemokrati (SPÖ) in liberalci (Neos) -, je nekako »preživela« prvih sto dni. Čas torej za prvo, nepopolno bilanco njenega delovanja. Vlada treh sredinskih strank z novim kanclerjem Christianom Stockerjem iz ljudske stranke na čelu je nastala ob hudih porodnih krčih, v njej pa so politični novinci brez veliko vladnih izkušenj. Njihov prvi in doslej tudi največji uspeh je vsekakor, da jim je v zadnjem trenutku uspelo preprečiti realno grozeči zasuk Avstrije v skrajno desno in s tem možnost, da bi Herbert Kickl, ki je na oktobrskih volitvah 2024 s skrajno desničarskimi svobodnjaki (FPÖ) postal najmočnejša stranka v avstrijskem parlamentu, postal kancler.

Kot je znano, do uresničitve najbolj »črnega« scenarija ni manjkalo veliko, kajti v pogajanjih z ljudsko stranko se je Kickl nevarno približeval stolčku kanclerja, toda je na zadnjih metrih pogorel. Nekateri trdijo, da je Kicklov pohod na čelo avstrijske vlade preprečila ljudska stranka kanclerja Stockerja, ker svobodnjakom ni dala notranjega ministrstva, drugi, da se je Kickl sam izločil iz igre, ker je očitno spoznal, da takšni funkciji ni kos. Kakorkoli že: Avstrijci so se rešili ponovitve scenarija iz leta 2000, ko so svobodnjaki prvič vstopili v vlado in doživeli katastrofalen polom. Takrat zaradi političnega populista (in koroškega deželnega glavarja) Jörga Haiderja, tokrat zaradi Kickla, prvega ministra v drugi avstrijski republiki, ki je bil odpuščen iz vlade zaradi nesposobnosti vodenja notranjega ministrstva.

Z oblikovanjem sredinske vlade se je Avstrija vsaj do naslednjih volitev znebila nevarnosti zasuka na desno in ostala v mirnejših političnih vodah, ni pa še rešena velikih težav oz. našla odgovorov na številne izzive, ki bi ljudem vrnili močno načeto zaupanje v politiko in njene politične predstavnike. Na primer glede vprašanja migrantov in prosilcev za politični azil, pri katerem se nova vlada očitno zgleduje po politiki »velike sestre« Nemčije. S populističnimi potezami skuša ustvariti vtis učinkovite ustavitve migrantov in azilantov na meji, pri tem pa se je - po presoji uglednih pravnikov - podala v nevarnost, da krši mednarodno in evropsko pravo.

Hkrati se nova avstrijska vlada spopada z visoko zadolžitvijo države, ki jo je v letih od 2019 do 2024 ustvarila vladna koalicija ljudske stranke in zelenih. V tem času je stopnja zadolženosti države »eksplodirala« na skoraj pet odstotkov bruto domačega proizvoda, merila EU pa dopuščajo največ tri odstotke. Sanacija prihodnjih državnih proračunov bo zato potekala pod nadzorom unije, tozadevni potrebni ukrepi pa že močno omejujejo uresničitev programa nove vlade, ki je med drugim napovedala številne olajšave pri najemninah stanovanj, ukrepe proti revščini, reforme v šolstvu in izobraževanju ter še veliko drugega.

Vsaj v letih 2025 in 2026 iz teh obljub ne bo nič. Nasprotno. Ljudska stranka kanclerja Stockerja kot dominanten dejavnik v vladi je bolj ali manj ustavila oz. začasno umaknila bistvene ukrepe na področju socialne politike in izobraževanja na račun pospeševanja gospodarstva. To bodo čutile predvsem družine, upokojenci, begunci in tudi manjšine, ki jim je nova vlada omejila proračunska sredstva za 2025 in 2026 v višini skoraj 800.000 evrov. Tole krnjenje sredstev je le še potrditev, da nova avstrijska vlada nima posluha za potrebe manjšin; signal za to je bil že vladni program, v katerem so omenjeni v zgolj enem kratkem, zelo splošnem odstavku.

Morda še kratek pogled na zunanjo politiko nove avstrijske vlade. Vlada kanclerja Stockerja v prvih mesecih vladanja očitno še ni našla stališča, ki ga državi narekuje v ustavi zapisana »trajna nevtralnost«; ne v vprašanju Ukrajine, zlasti pa ne v vprašanju ocene postopanja Izraela v Gazi oz. na celotnem Bližnjem vzhodu. Molk avstrijske politike oz. avstrijskih politikov - od predsednika države, kanclerja do zunanje ministrice - glede ravnanja Izraela v Gazi je postal celo tako glasen, da se je oglasil nekdanji avstrijski predsednik Heinz Fischer in opozoril na nesorazmeren odziv Izraela na pokol 7. oktobra 2023 ter pozval celoten politični vrh Avstrije, naj zavzame jasno stališče do dogajanja na Bližnjem vzhodu in do Palestine.

Skratka, bilanca nove avstrijske vlade po pičlih štirih mesecih ni bleščeča, je pa še dosti časa za popravke!