Komisar ZN Türk zaskrbljen nad stanjem človekovih pravic po svetu

Kot je dejal Türk, se je občutno zmanjšalo tudi financiranje njegovega urada. “Moj urad je imel letos za približno 90 milijonov ameriških dolarjev manj sredstev, kot smo jih potrebovali, kar pomeni, da je bilo izgubljenih okoli 300 delovnih mest in da je bilo treba zmanjšati obseg nujnega dela,” je pojasnil.

Ob tem je izpostavil naraščanje dobičkov orožarske industrije, medtem ko se sredstva za programe humanitarne pomoči in civilno družbo vztrajno nižajo, pregon zagovornikov človekovih pravic ter nekaznovanost kršiteljev in storilcev grozodejstev.

“Prognoza bi bila izredno slaba, če bi bili to edini trendi,” je dejal komisar in dodal, da se namreč nasprotniki človekovih pravic soočajo z odporom aktivističnega vala za pravice.

“V Nepalu, Srbiji, na Madagaskarju, v Keniji, Bangladešu, Ekvadorju, Paragvaju, na Filipinih, v Indoneziji, Tanzaniji, Maroku, Peruju in drugod se večinoma mladi ljudje zbirajo na ulicah in na družbenih omrežjih, da bi protestirali proti neenakosti, korupciji ali zatiranju,” je navedel in vlade po svetu pozval, naj namesto zatiranja teh gibanj izkoristijo njihovo energijo za reforme.

Poleg tega je Türk obsodil racije proti priseljencem in beguncem, pri čemer neposredno ni omenil nobene države. Se je pa neposredno odzval na navedbe o Evropi v nedavno objavljeni novi ameriški strategiji nacionalne varnosti in na izjave predsednika ZDA Donalda Trumpa, da je Evropa razpadajoča celina s šibkimi voditelji.

Po besedah komisarja ima stara celina enega najmočnejših sistemov človekovih pravic na svetu, kar da je uspeh, ki ga bralci ameriške strategije ne smejo spregledati.