Koliko stane, če umreš? Po Sloveniji vse dražji grobovi in pogrebi

V Ljubljani je od 1. marca dalje življenje – oziroma bolje rečeno smrt – še dražje. Mesto je namreč februarja sprejelo odločitev o 15-odstotni podražitvi grobnin, kar pomeni, da bo najem enojnega groba odslej stal 50,3 evra na leto, kar je 6,6 evra več kot doslej. Tudi žarni grobovi niso izjema – zanje bo treba po novem odšteti 30,2 evra na leto, kar je skoraj štiri evre več kot prej. Podražile so se tudi grobnine za otroške grobove (30,2 evra), grobnice z več prostori (201 evro), prostori za raztros pepela (50,3 evra) in celo mesta za napisne plošče (75,4 evra). Gre za trend, ki se širi po vsej Sloveniji.

Zakaj se grobnine dražijo?

Pri podjetju Žale, ki upravlja z ljubljanskimi pokopališči, poudarjajo, da so k podražitvi prisiljeni, saj naj bi bili stroški vzdrževanja pokopališč več kot dvakrat višji od preteklih cen, ki so jih plačevali najemniki grobov. Leta 2023 so na področju vzdrževanja pokopališč pridelali skoraj 1,5 milijona evrov izgube, leto kasneje pa je ta številka še višja – okoli 1,68 milijona evrov. Brez povišanja cen bi po njihovih napovedih v letu 2025 izguba lahko dosegla skoraj 1,8 milijona evrov. Zato so, poleg grobnin, od 1. marca zvišali še ceno 24-urne dežurne službe, ki vključuje prevoz pokojnika do mrliških prostorov ali na obdukcijo. Ta storitev zdaj stane 233,07 evra brez DDV, kar pomeni 10 odstotkov več kot prej.

Kako je v drugih slovenskih mestih?

Tudi v Kopru so s 1. januarjem letos uvedli nove cene. Tako na primer letni najem enojnega groba stane 36,48 evra, dvojnega pa 72,96 evra. Za žarno nišo boste v Kopru odšteli 21,89 evra, kar je precej manj kot v Ljubljani, a razlike v cenah so pogosto posledica različnih standardov vzdrževanja, velikosti grobov in posebnih pogojev, kot je denimo varovanje vodnih virov v prestolnici.

V Mariboru se je cena enojnega groba dvignila s 30 na 42,55 evra letno, kar pomeni, da bodo Mariborčani za grob plačevali evro več na mesec. Pogrebno podjetje Maribor je podražitev utemeljilo s kar 100-odstotnim povečanjem stroškov odvoza komunalnih odpadkov ter skoraj 19-odstotnim dvigom minimalne plače. Nove cene bodo začele veljati z novim mesecem.

Tudi na Jesenicah so cene višje. Po 10-odstotnem povišanju grobnin in pokopaliških storitev bo treba za najem grobov odšteti več, prvič po letu 2009, ko so cene nazadnje usklajevali.

Primerjava med mesti

Če pogledamo primerjavo med mestnimi občinami, so razlike precejšnje, vendar kot poudarjajo na Žalah, je treba upoštevati več elementov, ki vplivajo na ceno: velikost grobov, obseg vzdrževanja določenega pokopališča in kulturnovarstveni status. Na primer: v Ljubljani imajo enojni grobovi površino 1,5 x 2,5 metra, kar skupaj nanese 3,75 kvadratnega metra. Drugod po Sloveniji pa so enojni grobovi pogosto precej manjši, včasih veliki zgolj 0,8 x 2 metra, kar pomeni le 1,6 kvadratnega metra. Tudi dvojni ali družinski grobovi so lahko manjši, denimo 1,6 x 2 metra oziroma 3,2 kvadratnega metra. Tako so ljubljanski enojni grobovi v resnici večji kot marsikje drugje, celo večji od nekaterih dvojnih grobov v drugih občinah.

Najlažje cene primerjamo, če gledamo ceno na kvadratni meter. V Velenju znaša cena grobnine na kvadratni meter kar 24,94 evra – vendar to samo v primeru, če jo plačate brez subvencije; s subvencijo je precej cenejše kot v Ljubljani: 9,58 evra. Najdražji je tako Ptuj, kjer je cena grobnine 20, 41 evra na kvadratni meter. Sledijo mu Novo mesto, Maribor, Koper in Murska Sobota, kjer grobnina stane 11,55 evra na kvadratni meter. V Ljubljani kvadratni meter stane 10,99 evra, najcenejše pa je Celje, kjer znaša grobnina 6,12 evra na kvadratni meter. A kot opozarjajo na Žalah, so v Ljubljani enojni grobovi večji od povprečja, saj merijo 3,75 kvadratnega metra, kar dviguje skupno ceno.

Kdo bo plačal?

Medtem ko občina stroške v celoti prenaša na najemnike grobov, so mnogi svetniki prepričani, da bi morala del teh stroškov prevzeti sama, saj gre za osnovno infrastrukturo. Mesto Ljubljana sicer načrtuje, da bodo Žale letos poslovale s približno 60.500 evri dobička, celotnih odhodkov naj bi bilo približno 13,13 milijona evrov, prihodkov pa 13,19 milijona evrov. A ta dobiček bo očitno v veliki meri rezultat višjih cen, ki jih bodo občani plačevali za prostor po smrti.

Konec za »dostojen pokop za vse«?

Pogreb je bil nekoč osnovna pravica vsakega človeka. Danes pa se vse bolj postavlja vprašanje, ali si bodo ljudje lahko še naprej privoščili dostojen pokop. Kajti, če že za življenje v naši državi marsikdo nima več dovolj denarja, se zdi, da je zdaj tudi smrt postala luksuz.

Petra Znoj