Koliko gibanja res potrebujemo za daljše življenje? Znanost ima odgovor

Dolga leta je veljalo, da je za zdravje in dolgo življenje nujna redna, intenzivna telesna vadba. Priporočila so pogosto vključevala dolge treninge, urnike in vztrajnost, ki marsikoga odvrnejo že na začetku. Nova znanstvena dognanja pa to predstavo postavljajo na glavo. Po njih je prag, pri katerem se začnejo kazati merljive koristi za zdravje, bistveno nižji, kot si večina predstavlja.

Velika mednarodna raziskava, objavljena v ugledni medicinski reviji, je pokazala, da lahko življenjsko dobo podaljša že zelo majhna sprememba v vsakodnevnem gibanju. Govorimo o le petih minutah zmerne do intenzivne telesne aktivnosti na dan ali pa o tem, da dnevno sedimo pol ure manj.

Kaj je pokazala ena največjih analiz do zdaj?

Raziskavo so izvedli strokovnjaki z Norwegian School of Sport Sciences, ki so analizirali podatke več kot 130.000 ljudi iz različnih držav. Pri tem niso uporabljali vprašalnikov ali subjektivnih ocen, temveč podatke pametnih ur in drugih nosljivih naprav, ki natančno beležijo gibanje in čas sedenja.

Posebno pozornost so namenili petini najmanj aktivnih posameznikov. Prav pri tej skupini so bili učinki najmanjših sprememb najbolj izraziti. Že pet dodatnih minut gibanja na dan je bilo povezano s približno šestodstotnim zmanjšanjem tveganja za prezgodnjo smrt. Če bi podobno spremembo uvedla širša populacija, bi se delež preprečenih smrti po ocenah povzpel celo do deset odstotkov.

Tudi zmanjšanje časa sedenja je prineslo pozitivne učinke, čeprav nekoliko manj izrazite. A sporočilo je jasno: če se trenutno skoraj ne gibljete, je že najmanjši korak v pravo smer pomemben.

Telovadba po 55. letu

Zakaj prav najmanj aktivni največ pridobijo?

Raziskovalci poudarjajo, da največ koristi ne prinašajo dodatni kilometri teka pri že aktivnih ljudeh, temveč premik iz popolne neaktivnosti v vsaj osnovno raven gibanja. Človeško telo se na začetne spremembe odzove zelo hitro. Srčno-žilni sistem, presnova in mišice že ob kratkih dnevnih obremenitvah začnejo delovati učinkoviteje.

Pomembno je razumeti, da raziskava ni eksperiment, kjer bi udeležence silili v vadbo. Gre za statistične modele, ki ocenjujejo povezavo med gibanjem in smrtnostjo. Čeprav to pomeni, da ne moremo govoriti o neposredni vzročnosti, velikost vzorca in doslednost rezultatov dajejo ugotovitvam precejšnjo težo.

Vsako gibanje šteje

Ključna ugotovitev študije je preprosta in hkrati spodbudna. Ni treba, da takoj začnete z intenzivnimi treningi ali popolno spremembo življenjskega sloga. Dovolj je, da naredite nekaj več kot včeraj. Hiter sprehod, hoja po stopnicah, kratek kolesarski opravki ali nekaj minut živahnega gibanja doma lahko sčasoma prinesejo merljive koristi.

Če ste si za novo leto obljubili, da boste nekoliko bolj aktivni, imate zdaj tudi znanstveno podporo za to, da začnete zelo počasi. Po teh podatkih namreč velja preprosto pravilo: pri gibanju je skoraj vse bolje kot nič. In prav v tem je dobra novica za dolgo življenje.

Objava Koliko gibanja res potrebujemo za daljše življenje? Znanost ima odgovor se je pojavila na Vse za moj dan.