Koliko česna pojemo Slovenci in zakaj so domače sorte tako cenjene?

4 hours ago 24

ARTICLE AD

Slovenci imamo s česnom poseben odnos. Čeprav ga ne uporabljamo v takih količinah kot nekatere mediteranske države, ostaja nepogrešljiv del naše kulinarike, tradicionalne medicine in vrtičkarskega ponosa. Povprečen prebivalec Slovenije na leto zaužije približno en kilogram česna, kar pomeni okrog dvesto strokov. Ti preidejo v lonce, pečice, marinade, mesne jedi, solate in domače pripravljene zdravilne napitke, ki jih številni prisegajo že desetletja.

Česen je živilo, ki združuje okus, zgodovino in izjemno hranilno vrednost. Hkrati ga odlikuje zelo raznolika paleta domačih sort, ki so prilagojene lokalnim podnebnim razmeram in zemlji. V Sloveniji imamo kar sedem avtohtonih sort, ki so rezultat dolgoletnega ohranjanja, selekcije in vrtnarske tradicije. V širši Evropi je registriranih približno sto trideset sort, kar daje slovenskemu izboru presenetljivo pomembno mesto v evropskem prostoru.

Česen torej ni le aromatičen dodatek, temveč del identitete. In prav ta pogled omogoča zanimiv vpogled v to, zakaj ga pri nas cenimo ter zakaj ga kljub skromni letni porabi nikakor ne manjka v kuhinji ali na vrtu.

Slovenski česen je del kulturne dediščine

Posebnosti, ki jih ima domači česen

Slovenske sorte česna so rezultat okolja, v katerem so nastale. Naše podnebne razmere so raznolike, od panonskih ravnin do kraških tal, kar je vplivalo na razvoj sort z različnim okusom, barvo zunanjih ovojev, trdoto strokov in odpornostjo na bolezni.

Med najpogosteje omenjenimi domačimi sortami so:

ptujski jesenski
haloški
markovski
anka
ptujski spomladanski
primorski
štrigon

Vsaka od teh sort ima svoje značilnosti. Ptujski jesenski je na primer robustne rasti in primeren za shranjevanje. Haloški je znan po številu strokov, markovski po izrazitem vonju. Primorski ima nežnejšo aromo, štrigon pa velja za enega bolj odpornih na bolezni.

Zakaj domače sorte preživijo generacije?

Vrtovi po Sloveniji so polni tradicije. Dediči starih kmetij pogosto nadaljujejo tradicijo gojenja iste sorte česna, ki jo je njihova družina ohranjala desetletja. Semena, oziroma v tem primeru posamezni stroki, se prenašajo iz leta v leto, kar omogoča, da se sorte prilagodijo mikroklimi svojega okolja.

Na ta način česen, pridelan na Dolenjskem, ni enak kot tisti iz Goriške ali Prekmurja, čeprav gre morda za isto sorto. Domače sorte zato nosijo zgodbo o zemlji, podnebju in ljudeh.

Količina zaužitega česna razkriva prehranske navade

Kaj pomeni kilogram česna na leto?

Letošnja statistika pokaže, da slovenski potrošnik na leto zaužije približno kilogram česna. To pomeni okrog dvesto strokov, kar je v povprečju eden na dan ali nekaj več, če upoštevamo dneve, ko ga ne uživamo, in druge, ko ga uporabimo v večjih količinah.

Čeprav se zdi številka skromna, je pomembno razumeti, da je česen izjemno koncentrirano živilo. Že en strok močno vpliva na okus jedi. V primerjavi z drugimi državami smo nekje na sredini porabe. Grki in Španci ga porabijo več, skandinavske države manj.

Kaj vpliva na porabo v Sloveniji?

Poraba česna je odvisna od več dejavnikov:

tradicionalne kuhinje
širjenja mediteranskih jedi
domače pridelave
uporabe v ljudski medicini
trendov zdrave prehrane

Številne gospodinje ga uporabljajo pri kislem zelju, segedinu, golažu, pečenki, pečenem krompirju, ribjih jedeh in zelenjavnih juhah. Prisoten je tako pozimi kot poleti.

Sedem dragocenih slovenskih sort

Ptujski jesenski

Ptujski jesenski je ena najprepoznavnejših sort. Značilni so veliki čvrsti stroki, odličen okus in dobra skladiščna obstojnost. Vrtičkarji ga radi sadijo jeseni, saj dobro prezimi.

Ptujski spomladanski

Ta sorta se sadi spomladi. Odlikuje jo zanesljivo oblikovanje glavic in prijeten, ne pregrob okus. Primeren je za bolj svežo rabo skozi sezono.

Haloški

Haloški česen je tradicionalna sorta s haloškega območja. Ima večje število strokov in intenzivnejši okus. Rad ima bolj suha tla.

Markovski

Markovski je nekoliko ostrejši in pogosto priljubljen v gospodinjstvih, ki prisegajo na robusten česen. Uporablja se v jedeh, kjer želite, da aroma prevladuje. To sorto česna so na Kmetijskem inštitutu Slovenije kot zadnjo uvrstili na seznam slovenskih sort česna.

Anka

Sorta anka je novejšega časa, a izjemno dobro sprejeta med ljubitelji česna. Je odporna na bolezni in dobro uspeva v različnih tleh.

Primorski

Primorski česen ima nežnejši okus in tanjše ovoje, kar ga naredi primernega za hitrejšo rabo. Popularen je v kuhinjah, kjer prevladujejo ribje jedi.

Štrigon

Štrigon spada med najbolj prilagodljive. Odporen je na glivične bolezni in dobro uspeva tudi v težjih tleh.

Evropa je zakladnica sort

Presenetljivo široka paleta

Evropski prostor pozna približno 130 sort česna. Razlike med njimi so izjemne. Nekatere sorte imajo samo štiri velike stroke, druge dvajset manjših. Barve ovojev segajo od snežno bele do vijolično rožnate. Okusi se raztezajo od izjemno ostrih do skoraj sladkastih.

V primerjavi s tem številom slovenskih sedem sort sprva deluje skromno, a prav te sorte imajo pomembno vlogo pri ohranjanju lokalne genetske raznolikosti.

Zakaj je domači česen bolj cenjen od uvoženega?

Lokalna prilagoditev in kakovost

Domači česen je prilagojen našim razmeram. Zaradi tega bolje klije, tvori bolj zdrave glavice in ima polnejši okus. Uvožen česen pogosto prihaja iz velikih industrijskih pridelovalnic, kjer se uporabljajo druge tehnike gojenja in daljši transport, kar lahko vpliva na kakovost.

Večja aromatičnost domačih sort

Ena izmed zgovornih razlik je intenziteta okusa. Slovenske sorte so znane po močni aromi, ki jo v kulinariki iščemo. Uvoženi česen je pogosto bolj voden in manj aromatičen.