Kolesarjenje v Sloveniji v številkah: od poštarjev do električnih hitrostnih čudežev

Kolo je v Sloveniji simbol svobode, rekreacije, vzgoje in vse pogosteje tudi statusni izdelek. Toda čeprav se zdi, da je kolesarjev na cestah vse več, statistika o uvozu koles v zadnjih letih pripoveduje nekoliko drugačno zgodbo. Leta 2023 je Slovenija uvozila najmanj koles v zadnjih dveh desetletjih, hkrati pa so bila ta kolesa občutno dražja. Električna kolesa so v porastu, klasičnih pa je vse manj. Kaj to pomeni za prihodnost mobilnosti in zakaj povprečno kolo danes stane več kot nekdaj povprečni računalnik?

Kolesarstvo, Foto: Pixabay

Koliko koles smo lani sploh uvozili

Najnižji uvoz po letu 2001

Po začasnih podatkih Statističnega urada Republike Slovenije smo v Sloveniji v letu 2023 uvozili 59.047 koles, kar je najmanj od leta 2001. Za primerjavo – leta 2004 je Slovenija uvozila skoraj 143.000 koles. Gre za skoraj 60-odstotni padec v dveh desetletjih.

Italija ostaja glavni dobavitelj

Največ koles je bilo lani uvoženih iz Italije, skoraj 14.805 kosov, kar predstavlja četrtino vsega uvoza. Njihova skupna vrednost je dosegla 5,8 milijona evrov. To pomeni, da so italijanska kolesa povprečno stala okoli 392 evrov.

Skupna vrednost uvoza in povprečna cena

Vrednost celotnega uvoza je znašala 28,1 milijona evrov, kar pomeni, da je bilo povprečno kolo vredno 476 evrov. To je pomemben podatek, ki kaže na premik k višjemu cenovnemu razredu, tudi pri običajnih kolesih brez pomožnega motorja.

Eksplozija električnih koles

12-krat več električnih koles kot pred šestimi leti

Leta 2017 smo v Slovenijo uvozili manj kot 1.500 električnih koles, lani pa kar 18.242. To je skoraj 12-krat več v samo šestih letih. Največ električnih koles, 18 %, je prišlo iz Nemčije, kar pomeni močan vpliv nemških znamk, ki slovijo po kakovosti in zanesljivosti.

Povprečna cena električnega kolesa skoraj 1.600 evrov

Vrednost uvoženih električnih koles je leta 2023 znašala 28,7 milijona evrov – torej več kot vrednost vseh klasičnih koles skupaj. Povprečna cena enega električnega kolesa je bila 1.574 evrov, kar kaže na to, da so Slovenci pripravljeni globoko seči v žep.

Kitajska ponuja najcenejša e-kolesa

Najcenejša električna kolesa so prišla iz Kitajske, kjer je bila povprečna cena 260 evrov. Ta segment pokrivajo predvsem spletne trgovine in nižjecenovne blagovne znamke, ki ponujajo dostopno alternativo uveljavljenim proizvajalcem.

Cene koles na domačem trgu padajo

Aprila letos cene za 5,2 % nižje kot lani

Statistični urad RS poroča, da so bile cene koles aprila 2025 v povprečju za 5,2 % nižje kot leto prej. Kljub temu ostajajo višje v primerjavi s preteklimi leti – za 13,9 % več kot leta 2015.

Povprečna cena kolesa za odrasle

Lani je kolo za odrasle s 26-palčnimi gumami stalo povprečno 325 evrov. To je nekoliko nižje kot povprečna cena uvoženih koles, kar kaže na to, da domači trg vključuje tudi rabljena in cenejša kolesa, medtem ko uvoz odraža srednji in višji cenovni razred.

Kolesarjenje kot kulturni fenomen

Ulice, poimenovane po kolesu

V Sloveniji najdemo dve Kolesarski poti – ena v Ljubljani, druga v občini Vrhnika – ter eno Kolesarsko ulico, ki se nahaja v občini Tišina. Na teh ulicah je skupaj 87 hišnih številk, kjer živi 287 prebivalcev. To je zanimiv drobec o tem, kako globoko je kolesarstvo prisotno v naši vsakdanji kulturi.

Kolesarji vsak dan na relaciji Koper–Izola

Po podatkih Direkcije Republike Slovenije za infrastrukturo je od začetka januarja do sredine maja 2025 največ kolesarjev peljalo po poti med Koprom in Izolo. Gre za eno najbolje urejenih kolesarskih povezav, ki služi tako rekreativcem kot tudi dnevnim migrantom.

S kolesom na Mangart

Kolesarjenje skozi čas in zanimivosti iz zgodovine

Poštarji in kolesa

Leta 1948 je bilo med prevoznimi sredstvi slovenskih poštarjev največ koles – kar 247. Do leta 1963 se je to število povečalo na 648. Kolo je bilo dolgo nepogrešljivo orodje za tiste, ki so morali premagovati velike razdalje.

248.000 koles v 1950

V letu 1950 je bilo v Sloveniji 248.000 koles, od tega 172.000 moških in 76.000 ženskih. To pomeni, da je imela kolo vsaka tretja gospodinjska enota – v obdobju, ko je bilo lastništvo avtomobila izjemna redkost.

Poškodbe in znanje vožnje

Leta 1954 je bilo v prometnih nesrečah poškodovanih 155 kolesarjev, devet let pozneje že 870. Leta 1957 je 44 % učencev prvih štirih razredov osnovne šole znalo voziti kolo – 48 % dečkov in 40 % deklic. Kolo je bilo hkrati sredstvo za mobilnost in uvod v samostojnost.

Kaj pomenijo ti podatki za prihodnost kolesarjenja

Manj kosov, višja vrednost

Trend kaže, da Slovenci kupujemo manj koles, vendar se vse pogosteje odločamo za dražja, tehnološko naprednejša. Električna kolesa prevzemajo pobudo, klasična pa se umikajo v ozadje – a še zdaleč ne izginjajo.

Vpliv infrastrukture in zakonodaje

Število kolesarjev ni odvisno zgolj od prodaje, temveč tudi od kolesarskih stez, varnosti na cestah in lokalne podpore. Bolj kot kadarkoli prej so pomembni strateški načrti občin in državnih institucij, da omogočijo varno in privlačno izkušnjo.

Na Mangart (2055 m n.m.) s kolesom

Kateri športi kraljujejo po slovenskih mestih? Presenečeni boste, kako športen narod smo

Objava Kolesarjenje v Sloveniji v številkah: od poštarjev do električnih hitrostnih čudežev se je pojavila na Vse za moj dan.