Kdo bo delal in kdo bo živel od socialnih transferjev? Prispevek 24ur znova razplamtel razpravo o Romih

Koliko socialne pomoči prejmejo družine brez zaposlitve in ali se delo v Sloveniji še splača?

To sta vprašanji, ki znova sprožata burno razpravo o socialnih transferjih, zaposlovanju in položaju romske skupnosti. Prispevek oddaje 24ur je predstavil tako višino možnih prejemkov kot tudi izkušnje ljudi, ki pravijo, da si želijo delati, vendar zaposlitve ne dobijo. 

Se delo sploh še splača?

Izjava Roma, ki je razburila Slovenijo: »Država mi ne da nič«

Eden od Romov, ki so govorili v prispevku, je ostro zavrnil očitke o pretiranih prejemkih:
»Država mi ne da nič. Dobim samo 700 evrov sociale na mesec. To mi pač pripada po zakonu. Če mislite, da je to veliko, potem ne veste, kako se živi tukaj.«

S temi besedami je poskušal zmanjšati občutek, da gre za pretirane zneske, hkrati pa je poudaril, da gre za zakonsko pravico.

Koliko lahko prejme družina brez zaposlitve?

Po izračunu, predstavljenem v prispevku 24ur, bi šestčlanska družina s štirimi otroki, v kateri sta oba starša brez zaposlitve in družina nima premoženja, lahko mesečno prejela oziroma pridobila 2.112,36 evra različnih socialnih prejemkov in drugih ugodnosti.

Če bi se eden od staršev zaposlil za minimalno plačo v višini 1.000 evrov neto, bi skupni mesečni razpoložljivi znesek po istem izračunu znašal 2.371,16 evra. Razlika je torej 258,80 evra.

Pri teh številkah je pomembno poudariti, da ne gre zgolj za denarno socialno pomoč, temveč za skupni izračun različnih prejemkov in ugodnosti. Dejanski zneski so odvisni od okoliščin posamezne družine in izpolnjevanja pogojev.

Prav razmerje med socialnimi transferji in prihodki iz dela je eno glavnih vprašanj razprave. Kritiki sedanje ureditve opozarjajo, da je finančna razlika med neaktivnostjo in zaposlitvijo za nizko plačo lahko premajhna, da bi ljudi dovolj spodbudila k delu. 

Med najbolj odmevnimi izjavami v razpravi je tudi odziv na predloge, da bi morali prejemniki socialne pomoči v zameno za podporo opravljati določena dela.

»Imel bi delo, a ga ne dobim«

V prispevku je predstavljena tudi izkušnja Adisa Hudorovca iz Lepovč pri Ribnici. Osem mesecev je delal v okviru javnih del pri Komunali Kočevje. Na delo se je vozil z vlakom, saj nima vozniškega dovoljenja. Pozneje se je prijavil tudi za delo pri Komunali Ribnica, vendar zaposlitve ni dobil.

Hudorovac pravi, da si še naprej prizadeva najti delo, vendar ima občutek, da delodajalci Romov ne želijo zaposliti. Ob tem se mu poraja skrb: »Zdaj bom moral za svojo socialno delati!«  stavek, ki povzema odpor do zamisli, da bi bila pomoč povezana z delovno obveznostjo.

Župan predlaga delovne centre v bližini naselij

Župan Ribnice Samo Pogorelc predlaga vzpostavitev delovnih centrov v romskih naseljih ali njihovi bližini. V njih bi ljudje opravljali enostavnejša montažna dela in postopoma pridobivali delovne navade.

Svoj predlog je primerjal z delom, ki ga opravljajo zaporniki, med drugim pri sestavljanju različnih komponent.

»Tako kot zavod za prestajanje kazni, se pravi zapori, ko sestavljajo razne komponente oziroma hidrante in pa ostale zadeve,« je dejal Pogorelc. 

»Od tam naprej pa čez nekaj let, ko pridejo do nekih delovnih navad in neke civilizacije, pa potem lahko zaprosijo za delo. Pač morajo Romi tudi sprejeti, da se postavijo v tisto vrsto, kjer smo ostali,« je dejal Pogorelc. Getoizacije se ne boji.

Pogorelc je zagovarjal tudi fizično omejevanje romskih naselij, pri čemer je bila omenjena celo možnost betonskega zidu. Takšni predlogi odpirajo vprašanje, ali bi fizično ločevanje lahko rešilo težave ali pa bi še poglobilo izključenost in napetosti.

Vir: 24ur.si 

Portal OS