Je kruh iz supermarketa res sveže pečen? Nemški spor razkril, kaj se dogaja v pekovskih oddelkih

1 hour ago 31

Topel kruh in hrustljave žemlje, ki jih kupimo v supermarketu, niso nujno izdelani iz sveže zamesenega testa v trgovini. Velik del pekovskih izdelkov lahko v trgovino prispe že pripravljen, zamrznjen ali delno pečen, zaposleni pa nato dokončajo peko. Kruh je tako ob nakupu lahko še topel, čeprav je bil večji del njegove priprave opravljen drugje.

Takšen način prodaje je že pred leti sprožil odmeven sodni spor v Nemčiji. Pekarsko združenje je trgovski verigi Aldi Süd očitalo, da kupce z oglaševanjem sveže pečenega kruha zavaja. Primer, o katerem so te dni ponovno poročali nemški in hrvaški mediji, odpira vprašanje, ki zanima tudi slovenske kupce: kaj dejansko pomeni, da je kruh sveže pečen?

Testo pripravijo drugje, kruh pa dokončajo v trgovini

Pekovski oddelki v supermarketih delujejo drugače kot klasična pekarna, kjer zaposleni pripravljajo testo, ga pustijo vzhajati, oblikujejo in nato spečejo kruh.

Pri industrijsko pripravljenih pekovskih izdelkih se velik del postopka opravi v proizvodnem obratu. Testo lahko tam zamesijo, oblikujejo, zamrznejo ali delno spečejo.

Izdelke nato dostavijo v trgovine, kjer jih po potrebi spečejo oziroma dopečejo. Takšen sistem trgovcem omogoča, da imajo na policah večkrat dnevno toplo pecivo, ne da bi morali v vsaki poslovalnici organizirati celotno pekovsko proizvodnjo.

Vendar med posameznimi izdelki obstajajo razlike. Nekatere trgovine uporabljajo zamrznjene surove kose testa, druge delno pečene izdelke. Iz samega videza kruha običajno ni mogoče zanesljivo ugotoviti, kako je nastal.

Nemški peki so Aldi tožili zaradi oglaševanja

V Nemčiji je spor izbruhnil zaradi pekovskih avtomatov, ki jih je Aldi Süd začel nameščati v svoje poslovalnice. Kupec je izbral izdelek, pritisnil gumb in po kratkem času dobil topel kruh ali žemljo. Trgovska veriga je pri oglaševanju poudarjala, da izdelke peče skozi ves dan.

Nemški obrtni peki so temu nasprotovali. Menili so, da takšno sporočilo ustvarja vtis, da v trgovini poteka običajen postopek peke kruha, čeprav so izdelki vanjo prihajali že delno pripravljeni.

Spor je prišel pred deželno sodišče v Duisburgu, kjer so se ukvarjali predvsem z vprašanjem, ali je postopek v avtomatih mogoče označiti kot peko ali gre zgolj za dogrevanje že pripravljenih izdelkov.

V postopek so vključili tudi strokovnjaka za pekarsko tehnologijo Jürgena-Michaela Brümmerja. Njegove ugotovitve iz leta 2015 so pokazale, da so bili kruh in pekovski izdelki, namenjeni Aldijevim avtomatom, ob dostavi že približno 60 do 70 odstotkov pečeni.

To pomeni, da je bil precejšen del peke opravljen še pred prihodom izdelkov v trgovino. Toda strokovnjak je opozoril tudi na drugo plat zgodbe. Delno pečenje in kasnejše dokončanje postopka ni omejeno na supermarkete. Podobne metode uporabljajo tudi nekatere klasične pekarne.

Spor se je končal s poravnavo leta 2015, Aldi Süd pa je naslednje leto začel uvajati drugačen sistem prodaje pekovskih izdelkov. Gre torej za zgodovinski primer in ne za novo sodno odločitev iz leta 2026.

Ali je takšen kruh slabše kakovosti?

Ne nujno. Dejstvo, da je kruh pripravljen iz zamrznjenega testa ali delno pečenega izdelka, samo po sebi še ne pomeni, da je slab.

Na kakovost vplivajo predvsem uporabljene sestavine, način priprave testa, čas fermentacije, zamrzovanje, shranjevanje in končna peka.

Tudi izdelek, ki je bil delno pečen in nato dokončan v trgovini, ima lahko prijetno skorjo in dobro sredico.

Po drugi strani pa topel kruh ni samodejno kakovostnejši od tistega, ki se je po peki že ohladil.

Nemška potrošniška organizacija Verbraucherzentrale Hamburg opozarja, da se pojmi, povezani s svežino kruha, pogosto razumejo različno. Izraz, da je izdelek svež iz pečice, predvsem pove, da je še topel oziroma nedavno pečen, ne pa nujno, kje in kdaj je bilo izdelano testo.

Pri izdelkih, ki so bili predhodno skoraj povsem pečeni in jih prodajalec samo segreje, je po mnenju organizacije vprašanje označevanja svežine še posebej občutljivo.

Kako ugotoviti, kakšen kruh kupujemo?

Kupci lahko pri nakupu preverijo seznam sestavin, podatke o alergenih in morebitne dodatne informacije o izdelku.

Pri nepakiranem kruhu je smiselno prodajalca vprašati, ali izdelek pripravljajo iz surovega testa ali v trgovini samo dokončajo peko.

Tudi naziv kruha ni vedno dovolj, da bi sklepali o njegovi sestavi. Temna barva na primer še ne zagotavlja, da gre za polnozrnati kruh.

Pri izbiri lahko več povedo delež posameznih vrst moke, količina vlaknin in vsebnost soli kot pa dejstvo, da je kruh ob nakupu še topel.

To velja tudi za slovenske trgovine. Način priprave se lahko razlikuje med trgovskimi verigami, poslovalnicami in posameznimi pekovskimi izdelki, zato ugotovitev iz nekdanjega nemškega sodnega spora ni mogoče neposredno pripisati vsem današnjim pekovskim oddelkom.

Če želite kruh, ki je bil v celoti pripravljen v pekarni, je najzanesljivejša pot preprosto vprašanje, kje so zamesili in oblikovali testo.

Morda boste ugotovili, da je bila žemlja res spečena tik pred vašim prihodom. Le njena pot do pečice se je začela precej prej.

V Lidlu in Žitu na voljo poseben kruh, od vsakega hlebca 50 centov za dober namen

Kruh zavijete v kuhinjsko krpo? Pri hrustljavi štruci pomaga, mehki potrebuje drugo zaščito

Plesen na kruhu odrežete in pojeste preostanek? Pri kruhu je varneje zavreči ves hlebec

Objava Je kruh iz supermarketa res sveže pečen? Nemški spor razkril, kaj se dogaja v pekovskih oddelkih se je pojavila na Vse za moj dan.

Read Entire Article