Okoli 23. oktobra se na fasadah začnejo zbirati smrdljivke, a zakaj prav zdaj?

V drugi polovici oktobra se na številnih slovenskih hišah vsako leto pojavi isti prizor. Po osončenih fasadah, okenskih okvirjih in balkonih se začnejo zbirati marmorirane smrdljivke. Njihovo število se lahko v nekaj toplih popoldnevih močno poveča, zlasti okoli 23. oktobra, ko prebivalci pogosto opažajo izrazitejše zbiranje teh žuželk.

Razlog je povezan s pripravami na zimo. Marmorirane smrdljivke iščejo primerna zavetja za prezimovanje, pri tem pa jih privlačijo tudi sončne in ogrete površine stavb. Oktobrsko zbiranje na fasadah je zato povsem drugačno od njihovega poletnega zadrževanja na rastlinah, kjer se prehranjujejo in povzročajo škodo.

Zakaj se smrdljivke zbirajo predvsem na sončnih fasadah?

Marmorirana smrdljivka (Halyomorpha halys) izvira iz vzhodne Azije, kjer se jeseni prav tako umika v zaščitena prezimovališča. V naravi lahko za zavetje uporablja skalne razpoke in druga skrivališča, v naseljih pa podobne možnosti najde na stavbah.

Fasade imajo zanjo dve prednosti. Čez dan jih ogreva sonce, obenem pa so na njih številne špranje, skozi katere lahko pride do zaščitenih prostorov.

Smrdljivke zato pogosto opazimo na južnih in zahodnih stenah, zlasti v sončnih popoldnevih. Ko se ohladi, se njihova dejavnost zmanjša.

Smrdljivci na fasadi, Foto: arhiv Vse za moj dan

V Sloveniji se odrasle marmorirane smrdljivke začnejo množično seliti proti prezimovališčem že konec septembra, dogajanje pa se lahko nadaljuje skozi oktober in del novembra.

Čeprav se kot izrazito obdobje njihovega pojavljanja pogosto omenja čas okoli 23. oktobra, to ni vsakoletni biološko določen vrhunec. Odločilne so temperature, sončno vreme in razmere na posamezni lokaciji.

Ob izrazitem pojavu lahko na eni stavbi opazimo več sto stenic, v posebej ugodnih razmerah tudi več kot tisoč. Takšno množično zbiranje je znano tudi iz drugih evropskih držav, kjer se je vrsta razširila.

Kako je smrdljivka iz Azije prišla v Evropo?

Prve uradno dokumentirane najdbe marmorirane smrdljivke v Evropi segajo v leto 2007, ko so jo odkrili na območju Züricha v Švici. Poznejše raziskave so pokazale, da je bila tam verjetno prisotna že leta 2004.

Ena zanimivejših razlag njenega prihoda je povezana s kitajskim vrtom v Zürichu. Leta 1998 so pri obnovi strehe vrta uporabili strešnike, uvožene iz okolice Pekinga. Raziskovalci so domnevali, da bi se lahko odrasle smrdljivke med prevozom skrivale v zabojih s strešniki.

Toda to ostaja domneva. Natančna pot vnosa v Evropo ni dokončno potrjena. Med možnimi načini prenosa strokovnjaki omenjajo tudi mednarodno trgovino z rastlinami in drugim blagom.

Iz Švice se je vrsta postopoma širila po Evropi. K temu je prispevala tudi njena sposobnost, da se skrije v vozila, embalažo in različne predmete, ki jih ljudje prevažajo med državami.

Neprijetnost za stanovalce, velika težava za sadjarje

Marmorirana smrdljivka v stanovanju praviloma ne predstavlja neposredne nevarnosti za človeka. Ne prehranjuje se s pohištvom, oblačili ali lesom in v zaprtih prostorih običajno ne povzroča poškodb stavbe.

Neprijetna postane predvsem zaradi vonja. Kadar se počuti ogroženo ali jo stisnemo, izloči značilen smrdljiv izloček.

Veliko večja težava je njena prisotnost v kmetijstvu.

Prehranjuje se s sesanjem rastlinskih sokov, pri čemer z ustnim aparatom prebada plodove. Napada jablane, hruške, breskve, marelice, vinsko trto, lesko, kivi in številne vrste zelenjave.

Na jabolkih in hruškah lahko za njo ostanejo manjše udrtine, plutaste poškodbe in deformacije. Plodovi lahko zaradi tega izgubijo tržno vrednost, tudi kadar so sicer še uporabni.

V sadovnjakih z močnim pojavom škodljivca so zato med pomembnejšimi zaščitnimi ukrepi protinsektne mreže, ki žuželkam preprečujejo dostop do plodov.

Smrdljivka, Foto: arhiv Vse za moj dan

V Sloveniji so potrdili tudi njenega naravnega sovražnika

Pri omejevanju marmorirane smrdljivke se raziskovalci vse bolj posvečajo njenim naravnim sovražnikom. Med zanimivejšimi je drobna parazitoidna osica Trissolcus japonicus, znana tudi kot samurajska osica.

Njena posebnost je, da odlaga jajčeca v jajčeca marmorirane smrdljivke. Namesto nove smrdljivke se nato iz napadenega jajčeca razvije osica.

Avgusta 2026 so raziskovalci objavili tudi prvo znanstveno potrditev prisotnosti samurajske osice v zahodni Sloveniji.

Raziskavo so pripravili strokovnjaki Kmetijsko gozdarskega zavoda Nova Gorica in italijanskega raziskovalnega centra CREA. Temeljila je na večletnem spremljanju parazitoidnih osic med letoma 2021 in 2025.

Najdba je pomembna za nadaljnje raziskovanje naravnega omejevanja marmorirane smrdljivke, vendar sama po sebi še ne pomeni, da bo škodljivec hitro izginil.

Prisotnost samurajske osice v Sloveniji tudi ni enaka načrtnemu izpuščanju teh osic, kakršno izvajajo oziroma proučujejo v nekaterih drugih državah.