Kazenska ovadba zoper Goloba in Bratuškovo: je bila vožnja po drugem tiru sploh dovoljena?

Kar je bilo marca predstavljeno kot simbol napredka in ponosa, se zdaj vrača v precej bolj neprijetni obliki. Koprsko tožilstvo obravnava kazensko ovadbo zaradi vožnje po še nedokončani progi drugega tira Divača–Koper, med omenjenimi pa sta tudi Robert Golob in Alenka Bratušek.

Slovesna vožnja, ki je dobila povsem drugačen odmev

Drugi tir Divača–Koper je bil dolgo predstavljen kot eden največjih infrastrukturnih projektov v državi. Projekt, ki naj bi razbremenil primorsko progo, okrepil Luko Koper in Sloveniji končno dal sodobnejšo železniško povezavo do morja. A vožnja z vlakom po novi trasi, ki je 11. marca veljala za velik politični in simbolni trenutek, je zdaj pristala pod drobnogledom organov pregona.

Po poročanju portala Preiskovalno koprsko tožilstvo obravnava kazensko ovadbo, povezano z vožnjo po še nedokončani progi drugega tira. Ovadba naj bi se nanašala na več oseb, povezanih z organizacijo in izvedbo dogodka, med njimi tudi na odhajajočo ministrico za infrastrukturo Alenko Bratušek in odhajajočega predsednika vlade Roberta Goloba.

Vprašanje, ki visi nad dogodkom: gradbišče ali proga?

Ključni očitek v ovadbi naj bi bil, da proga v času vožnje še ni bila tehnično prevzeta, ni imela uporabnega dovoljenja in je formalno veljala za gradbišče. Regional Obala ob sklicevanju na Preiskovalno poroča, da naj bi bila vožnja izvedena v predvolilnem času in uporabljena v promocijske namene, čeprav naj bi za takšno vožnjo obstajali resni varnostni in pravni pomisleki.

V ovadbi naj bi bilo zapisano, da brez soglasja Agencije za železniški promet vožnja po takšni progi ni dovoljena. “Kljub temu je po njej zapeljal vlak z visokimi gosti,” naj bi pisalo v dokumentu. Prav ta stavek je zdaj postal jedro politično-pravne zgodbe, ki utegne še dolgo odmevati.

vožnja na nedokončani progi naj ne bi bila dovoljena; vir: Facebook

Projekt ponosa, a tudi projekt vprašanj

Drugi tir ni majhna zgodba. Gre za 27-kilometrsko povezavo med Divačo in Koprom, za katero so predstavniki vlade marca poudarjali, da je dokaz domačega znanja, vztrajnosti in gradbene operative. Forbes Slovenija je takrat poročal, da dogodek še ni pomenil začetka redne uporabe proge, saj naj bi bil zaključek del predviden šele septembra 2026.

In prav tu se zaplete. Če proga še ni bila pripravljena za redno uporabo, se odpira vprašanje, ali je šlo za dopustno preizkusno oziroma protokolarno vožnjo ali za politični dogodek, ki je šel predaleč. Ovadba seveda še ne pomeni krivde. Pomeni pa, da bo moral nekdo zelo natančno pojasniti, kdo je vožnjo dovolil, pod kakšnimi pogoji in s kakšnimi soglasji.

Zdaj ne gre več samo za tirnice

Zgodba o drugem tiru tako ni več le zgodba o predorih, viaduktih in milijonskih naložbah. Postala je zgodba o zaupanju, odgovornosti in meji med državnim projektom ter politično promocijo. Če se je marca zdelo, da vlak pelje v smeri velikega uspeha, se danes zdi, da je za seboj pustil precej več vprašanj, kot so jih želeli pokazati pred kamerami.

Pripravil: I.M.

Vir: STA, Regional