Katja Pugelj: šivilja, ki v Kočevju ohranja poklic, ki počasi izginja

V času, ko oblačila kupujemo hitro in pogosto brez posebnega premisleka, se poklic šivilje tiho umika iz vsakdanjega življenja. Ne zato, ker ga ne bi več potrebovali, ampak ker se je spremenil naš odnos do oblačil. V Kočevju v prostorih Name, že skoraj 30 let, svojo dejavnost opravlja Katja Pugelj, ena redkih šivilj na tem območju.

Njena pot se je začela že v otroštvu. »Sama sem začela šivati, brez usmerjanja ali posnemanja drugih,« pove. Kot večina deklic je kombinirala materiale, šivala različne kreacije in oblačila igračke. Otroška navdušenost je prerasla v resno željo, da se izpopolni kot poklica šivilja, za katero se je šolala v Ljubljani.

Prakso je opravljala na RTV Slovenija, kjer je sodelovala pri pripravi oblačil za znane televizijske obraze, med drugim za Sašo Einsiedler.

Danes je njeno delo precej drugačno kot nekoč. Tudi če njeno delo ni več povezano z znanimi obrazi, se ga loteva z najvišjo mero spoštovanja in natančnosti.

»Krajšam, ožam, širim, sprejemam oblačila za kemično čiščenje« na kratko opiše vsakdan. Šivanje novih oblačil je skoraj povsem izginilo – ostajajo popravila. Stranke prihajajo predvsem s hlačami, robovi in oblekami, ki jih je treba prilagoditi. Več dela je ob določenih obdobjih, denimo pred maturantskimi plesi.

Razlogi za to so jasni. Hitra moda je oblačila pocenila in skrajšala njihovo življenjsko dobo. Namesto da bi oblačilo nosili dlje časa in ga po potrebi dali popraviti, se danes pogosto odločimo za nov nakup.

»Se skoraj ne splača več,« pove Pugljeva, ko beseda nanese na popravila cenejših oblačil. Vrednost oblačila je pogosto nižja od cene popravila, zato marsikdo star kos raje zavrže.

Kljub temu šivilje še niso izginile. Dela še vedno je – predvsem pri kakovostnejših oblačilih ali ob posebnih priložnostih. A poklic se je bistveno spremenil. Iz ustvarjalnega dela, kjer so šivilje nekoč šivale oblačila po meri, se je preoblikoval v storitev popravil.

In prav v tem je danes tudi njegova največja vrednost.

Katja Pugelj ostaja ena redkih, ki to znanje še ohranja. Tiho, brez velike izpostavljenosti, a z delom, ki ga marsikdo potrebuje – čeprav se tega pogosto zave šele takrat, ko je treba nekaj popraviti.