V Kanadi bi morali danes začeti pobirati davek na digitalne storitve, ki bi za tehnološke gigante znašal tri odstotke od prihodkov, ki jih ustvarijo od kanadskih uporabnikov. Plačevali bi ga zlasti ameriški tehnološki velikani, ki so do ureditve kritični že vse od njene najave. Sedaj jim je na pomoč priskočila ameriška država, ki je Kanado prepričala,
da davka ne uvede.
Kanada je želela davek pobrati retroaktivno, vse od leta 2022 dalje. To je ameriškega predsednika v petek tako ujezilo, da je davek označil kot neposreden in očiten napad na ZDA, zato je nemudoma preklical vse pogovore o novem trgovinskem sporazumu. Še več, za 4. julija je napovedal uvedbo visokih carin na kanadsko blago, zaradi česar se je kanadski premier premislil. Davka ne bo, ZDA pa se bodo vrnile k pogajalski mizi.
Ob tem velja poudariti, da davku ni nasprotovala le ameriška administracija. Tudi nekaj največjih kanadskih podjetij je prek Poslovnega sveta Kanade opozarjalo, da bo davek zamajal odnose z najpomembnejšo trgovinsko partnerico, kar bi lahko negativno vplivalo na kanadsko gospodarstvo. Kanadsko finančno ministrstvo je zato sporočilo, da bodo novelirali zakonodajo in davek na digitalne storitve ukinili. Minister Francois-Philippe Champagne je dejal, da bo to omogočilo nadaljevanje pogajanj z ZDA o novem trgovinskem sporazumu.
Davek na digitalne storitve so v Kanadi napovedali že leta 2020, šele lani pa so ga uzakonili. Evropska komisija ima zelo podobne načrte, od katerih za zdaj ne odstopa. Evropska komisija zavrača Trumpove navedbe, da je usoda tega davka predmet pogajanj z ZDA, in zatrjuje, da bo odločitev sprejeta neodvisno. Evropsko-ameriški pogovori naj bi se končali 9. julija, sicer grozijo nove carine.[st.slika 75609]