Kako je levica sama sprožila erozijo pravnega reda in državno pahnila v kaos

Napovedani radikalni ukrepi vlade Roberta Goloba za reševanje romske problematike predstavljajo panični odziv na nastalo situacijo, ki jo je koalicija sprožila z lastnim neukrepanjem in permisivnostjo. Po mnenju kritikov, kot sta Matevž Tomšič, predsednik Združenja novinarjev in publicistov, in politični analitik Sebastjan Jeretič, novi zakoni niso potrebni – dovolj je dosledno spoštovanje obstoječih predpisov.

Matevž Tomšič ob tem ne izključuje, da bi sprejetje teh ukrepov lahko služilo kot krinka za represijo proti političnim nasprotnikom, namesto zgolj proti kršiteljem v romskih skupnostih.

Tomšič vidi napovedane ukrepe kot posledico panike v koaliciji, ki je začutila, da bi nasilje in zločini lahko ogrozili njihovo volilno podporo. “Namen je ustvarjati vtis, da so resni,” pravi Tomšič, ki poudarja, da vlada skuša rešiti, kar se še rešiti da, potem ko je dolgotrajno neukrepanje privedlo do eskalacije. Podobno Sebastjan Jeretič na platformi X opozarja, da je vlada začela mandat z amnestijo prekrškov in napadi na policiste, kar je sprožilo erozijo pravnega reda. “Posledica je zdrs v naravno stanje,” piše Jeretič, kjer brez kaznovanja vlada zakon močnejšega, kar vodi v kaos in kriminal.

Od odpisov dolgov levičarjem do benevolentnosti “deprivilegiranih” skupin

Vlada Roberta Goloba je po mnenju kritikov ignorirala opozorila o vsakodnevnem terorju v regijj in večkrat zavrnila predloge županov. Namesto sistemskih rešitev je zdaj prešla od permisivnosti k “maksimalni represiji”, kar kritiki označujejo za panično kontrapropagando, namenjeno prikrivanju lastne odgovornosti. Tomšič dodaja, da je levica vzpostavila kulturo benevolentnosti do domnevno deprivilegiranih skupin, ki jim omogoča kršenje zakonov brez posledic – od nešolanja otrok do vožnje z neregistriranimi vozili in črne gradnje.

dr. Matevž Tomšič (Foto: Veronika Savnik)

Ni potrebe po novih zakonih: Doslednost obstoječih je ključ

Oba kritika sta enotna, da romsko problematiko – vključno s pogostimi prekrški, nasiljem in socialno izključenostjo – rešuje že obstoječa zakonodaja. Tomšič poudarja, da sedanji zakoni sankcionirajo dejanja, kot so gradnja na tujih zemljiščih ali prometni prekrški, problem pa je v neformalnih “drugačnih pravilih” za določene skupine, ki jih organi reda gledajo skozi prste. “In ni problem, da zakoni tega ne bi omogočili, ampak organi reda tega niso počeli,” pravi Tomšič in spomni na oprostitve glob za kršitve med epidemijo ter sankcije proti policistom, ki so opravljali svoje delo.

Jeretič zavrača idejo o zakonskih reformah kot prvem koraku, kot je na platformi X predlagal novinar Franci Kek. Namesto tega poziva k “kulturi spoštovanja pravil in kaznovanja prekrškov”.

Ali pa spoštovati obstoječe. Prvi korak do reda je kultura spoštovanja pravil in kaznovanja prekrškov. Ta vlada je začela mandat z amnestijo prekrškov in z napadom na policiste, ki so izvajali svoje naloge. Posledica je zdrs v naravno stanje. #NovaDružbenaPogodba https://t.co/O2TzsZZ20U

— Sebastjan Jeretič (@NeuroVirtu) November 4, 2025

Tako Tomšič kot Jeretič menita, da je vlada s preteklimi odpisi glob in kaznimi sama privedla do oslabitve kulture spoštovanja pravil in kaznovanja prekrškov. Podatki policije kažejo povečanje prekrškov v marginaliziranih skupnostih, kjer se kršitve kopičijo brez sankcij. Rešitve, kot so integracijski programi in strožje izvajanje zakonov, so bile na voljo, a jih je vlada anulirala z ideološko usmerjenostjo.

Vlada bo z novimi zakoni šla nad vse državljane

Tomšič opozarja na tveganja radikalnih ukrepov, kot je vstop policije brez sodne odločbe, ki je v ekstremnih primerih že zdaj možen, a bi splošna uvedba privedla do zlorab. “Neka represija mora biti, tiste, ki kršijo zakone, je treba sankcionirati brez pardona,” dodaja, a poudarja, da policisti potrebujejo podporo nadrejenih, da ne tvegajo sankcij – na primer protestov nevladnikov, ki jih koalicija podpira. Če bi prijeli kršitelje iz romskih skupin, bi sledili protesti, policisti pa ne vedo, ali jih bodo nadrejeni pri tem podprli ali ne.

Tomšič ne izključuje, da bi ukrepi služili kot krinka za preganjanje političnih nasprotnikov: “To je možnost, ki jo velja vzeti v obzir – Golobova vlada izkorišča situacijo za uvedbo represije, usmerjene drugam.” Glede “dogovora” predsednice z Romi meni, da spoštovanje zakonov ni stvar pogajanj, temveč obveza za vse državljane.

Foto: STA

Jeretič je v preteklosti že poudaril, da je krivda “absolutno na predsedniku vlade”, ki je eskaliral kriminal z lastnimi odločitvami. Rešitev ni v novih zakonih, temveč v doslednosti obstoječih.

T. B.