Kaj so naše babice in dedki jedli za božične praznike – in zakaj tega ne kuhamo več?

Božični prazniki so danes obdani z obilico hrane, receptov in idej, ki krožijo med družinami in družbenimi omrežji. A če pogledamo le nekaj desetletij nazaj, je bila praznična miza videti povsem drugače. Babice in dedki niso poznali razkošnih jedilnikov, kot jih poznamo danes. Prazniki so bili skromnejši, hrana je bila bolj sezonska, pripravljena iz tistega, kar je bilo na voljo, vendar so ti obroki nosili toplino, pomen in domačnost, ki ju današnji december pogosto pogreša.

V tej zgodovinski kulinarični pripovedi se skrivata nostalgija in opomnik. Jedli so preprosto, a premišljeno. Hrano so cenili drugače, ker ni bila samoumevna. Prav zato je zanimivo ponovno odpreti vprašanje: kaj je bilo na praznični mizi v času, ko je imel božič bolj tih in skromen značaj?

Praznični meni je bil sezonski in simbolen

Za naše prednike je bila hrana v božičnem času neločljivo povezana z letnim ciklom, gospodarstvom in razpoložljivimi sestavinami. Namesto eksotičnih dobrot so uporabljali sestavine, ki so jih lahko pridelali sami ali jih imeli shranjene v shrambi. Na vrhu seznama so bile jedi iz žit, krompirja, suhega sadja, zelja in mesa, ki se je pogosto kuhalo le ob posebnih priložnostih.

Božična hrana ni bila razkošje, temveč izraz hvaležnosti. V mnogih krajih so pripravljali jedi, ki so simbolizirale plodnost, zdravje ali željo po obilju v prihodnjem letu. Vse je imelo svoj pomen in zato je bila miza tudi z manj sestavinami polna zgodbe.

Božična večerja nekoč

Juhe, enolončnice in jedi na žlico: osnova zimskega udobja

V številnih slovenskih regijah je praznično kosilo začelo s preprosto, a bogato juho. Goveja juha, če je bilo na voljo meso, ali juhe iz krompirja, fižola in žit. Včasih je bil v juhi kos domačih rezancev, drugič žlica prosene kaše.

Enolončnice so bile prava zimska stalnica. Zeljna juha, fižolova prikuha ali ajdova jed z ocvirki so bile pogoste. Okusi so bili preprosti, a močni, predvsem pa so zagotavljali toplino in občutek polnosti, kar je bilo v mrzlih dneh ključnega pomena.

Kruh je imel posebno vlogo

Včasih ni bilo praznika brez domačega kruha. Babice so zamesile hlebec, ki je bil pogosto pečen iz bele moke le ob posebnih priložnostih. V vsakdanjem življenju se je jedel predvsem ržen ali koruzni kruh. Praznični kruh je bil zato nekaj posebnega, dišeč opomnik, da je dan drugačen.

Meso je bilo razkošje, ne pravilo

Za razliko od današnjih bogato obloženih miz je bilo meso včasih praznični privilegij. Najpogosteje se je znašel na mizi le ob največjih praznikih. Pečenka, kurja juha, klobase ali suho meso so bili del prazničnega jedilnika, vendar v manjših količinah, kot smo jih vajeni danes.

Suho svinjsko meso je bilo pogosto narezano na tanke koščke, saj je bilo dragoceno. Tudi piščanec ni bil nekaj vsakdanjega. A ravno ta redkost je mesnim jedem dvignila simbolni pomen. Vonj po praženju ali kuhanju mesa se je tako vtisnil v spomin kot nekaj posebnega.

Praznični okusi na žlico

Zabele, omake iz moke, čebule in maščobe, ter jedi z zeljem in repo so bile del prazničnega okusa, ki ga danes skoraj ne pripravljamo več. Številni mlajši sploh ne poznajo teh receptov, ki so bili za naše prednike popolnoma običajni.

Sladkor je bil dragocen, zato so bile sladice skromne

Sladice, kot jih poznamo danes, so redko krasile božično mizo. Pogače, potice in suho sadje so bile običajna izbira. Orehova potica je bila praznična kraljica, vendar si je niso privoščili povsod. Često je bila na voljo le suha jabolka, kutine ali preprosti žganci posuti s cimetom in sladkorjem.

Danes so sladice bogatejše, raznolike, pogosto kupovane. Včasih pa je bilo praznično sladkanje preprost trenutek, povezan z družino in deljenjem tistega, kar so imeli.

Zakaj teh jedi danes skoraj ne kuhamo več?

Spremenil se je svet, spremenile so se navade. Hrana je postala dostopna, trgovine polne, tempo življenja hitrejši. Ljudje posegajo po novih okusih, hitrih receptih in svetovnih trendih. Skromne jedi naših prednikov se zato zdijo preveč preproste ali premalo razkošne za današnja pričakovanja.

Toda v teh jedeh je nekaj, kar ostaja dragoceno: domačnost, pristnost in povezanost z letnimi časi. Zato se vse več ljudi vrača k tradicionalnim receptom, ne zaradi nostalgije, temveč zaradi želje po bolj resničnih okusih.

Fritule, ki so navdušile tisoče: preprost recept, ki ga letos preprosto morate poskusiti

Ideja za kosilo: Piščančja prsa z zelišči, krompirjem in solato

Parkelj iz kruha: praznična posebnost, ki očara otroke in odrasle

Kaj otroke v resnici učijo trije možje decembra: Miklavž, Božiček in Dedek Mraz

Objava Kaj so naše babice in dedki jedli za božične praznike – in zakaj tega ne kuhamo več? se je pojavila na Vse za moj dan.