Kaj se zgodi s telesom, če večino dneva presedimo?

Sodobni način življenja nam omogoča, da veliko opravkov urejamo iz udobja svojega doma – delo, šolanje, nakupi in celo druženje so danes dostopni le z nekaj kliki. A čeprav je to udobje priročno, ima dolgotrajno sedenje številne negativne posledice za telo in um.

Težave s hrbtenico in držo

Naše telo je narejeno za gibanje, ne za večurno sedenje. Dolgotrajno sedenje pogosto pomeni, da hrbtenico silimo v nepravilne položaje, kar lahko sčasoma vodi v bolečine v spodnjem delu hrbta, vratu, ramenih in kolkih. Sčasoma lahko pride tudi do sprememb drže, kot so sključena ramena in zakrčene mišice.

Pogostejši glavoboli

Dolgotrajno gledanje v zaslone in nepravilen položaj vratu lahko povzročita napetost v vratnih mišicah. To pogosto vodi v glavobole, ki niso nujno posledica bolezni, ampak pomanjkanja gibanja in nepravilne drže.

Upočasnjen metabolizem

Ko se premikamo manj, telo porablja manj energije. Posledično se presnova upočasni, prebava je manj učinkovita, slabša je tudi prekrvavitev. To lahko vpliva na delovanje mišic, možganov in celo na sposobnost osredotočanja ter pomnjenja.

Slabljenje mišic in večje tveganje za debelost

Brez redne uporabe začnejo mišice izgubljati moč in volumen. Poleg tega sedeč način življenja pogosto vodi v višji energijski vnos, kot ga telo porabi, kar prispeva k nalaganju maščob – zlasti okoli trebuha – in poveča tveganje za bolezni, kot je sladkorna bolezen tipa 2.

Psihološki vplivi

Slabša telesna pripravljenost lahko vpliva tudi na duševno počutje. Zaradi pomanjkanja gibanja se zmanjšuje tvorba endorfinov (t. i. hormonov sreče), kar lahko vodi v zmanjšano motivacijo, večjo utrujenost in celo pojav tesnobe ali depresije. Slabša prekrvavitev lahko vpliva tudi na delovanje možganov in spomin.

Kako ublažiti negativne učinke sedenja?

Za boljše počutje ni treba narediti drastičnih sprememb. Že manjši koraki lahko prinesejo velike koristi:

• Jutranje raztezanje: preprost način, kako aktivirati telo že na začetku dneva.
• Krajši odmori: vsakih 30–60 minut vstani, se pretegni ali naredi nekaj korakov.
• Sprehodi: izkoristi odmore za krajši sprehod ali opravi telefonski pogovor med hojo.
• Uporaba stoječe mize: če je mogoče, občasno delaj stoje.
• Vaje doma: tudi krajši trening ali nekaj sklec med delom lahko pripomore k večji gibljivosti in boljši drži.

Sedenje samo po sebi ni nevarno – problem nastane, ko to postane edina oblika vsakdana. Z nekaj preprostimi spremembami lahko poskrbimo, da bo naše telo (in um) delovalo bolj optimalno tudi v digitalnem svetu.

Vir: vizita.si

The post Kaj se zgodi s telesom, če večino dneva presedimo? appeared first on domžalec.si.