Izklesana telesa #Ajdapiše

Večkrat se peljem mimo nekega fitnesa v prestolnici. Namesto sten imajo steklene površine in ko se sprehajaš mimo, lahko vidiš vse naprave in vse ljudi. In vsi ti ljudje v fitnesu izgledajo fantastično – dobesedno izklesano, kot da jih je nekdo z dletom oblikoval. Izgledajo kot iz reklame, pa tudi v večini so zelo mladi. Ko hodim mimo, imam vedno kar nekaj prebliskov …

Prvi je bil na temo videza in zdravega načina življenja. Da je videz pomemben, ni nobena novost – prepričana sem, da so že v jami imeli prednost tisti bolj privlačni, se je pa takratni pojem privlačnosti seveda bistveno razlikoval od današnje. Na privlačnost je skozi stoletja zagotovo vplival tudi faktor možnosti preživetja posameznika (mikaven je bil torej nekdo, ki izgleda, da bo znal ujeti žival in poskrbeti za družino). Danes, ko se služi s kripto načini in z IT rešitvami, to ni več pomembno – pa še vedno je privlačno, da izgledaš (zgolj izgledaš!) kot da si sposoben uloviti mamuta. Tudi to je dejansko zanimivo: še vedno imamo »star« ideal – pretiravam, toda zakaj ne bi bil najbolj seksi nek bledoličnež, ki je bled in suh, ker cele dneve sedi na računalniku in služi milijone?

Naj nadaljujem, da me je presenetila ta mladost večine ljudi v tem fitnesu in pomislila sem, kaj smo mi delali kot najstniki v srednji šoli in na začetku fakultete. In kot se spomnim, večina od nas ni hodila v fitnes. Pa ne, ker nam videz ni bil pomemben – seveda je bil, toda redkokdo se je s tem ukvarjal na način namenskega športa. Tudi nihče ni v prostem času tekel in se udeleževal maratonov, sedaj pa tam vidimo vse več mladih ljudi. Priznam, da sem še tista generacija, ko smo morda rajši manj pojedli, naša glavna prioriteta pa je bila zabava (in ja, alkohol ter cigarete). Videz je bil pomemben, toda o zdravem načinu življenja pa nismo veliko razmišljali … No, saj smo uživali tudi v športu – toda ta je bil za sprostitev, za zabavo. Govorim namreč o nogometu, košarki, odbojki. O ekipnih športih, kjer je bil namen druženje, uspehi pa so bili skupni, ne individualni.

Moj razmislek opazovanja se je nadaljeval ravno skozi prizmo tega zdravega načina življenja. Sedaj nam je to nekaj tako samoumevnega in globoko zasidranega v nas. Zdravje je vrednota – sliši se logično in samoumevno, toda je to res nekaj »naravnega« in nekaj, kar je prisotno v naši družbi že dlje časa?

Če pogledamo nazaj v zgodovino, lahko vidimo, da so stari Grki vsekakor čislali izklesana telesa, pa tudi sicer lahko prebiramo, da je bil šport tam pomemben (le od kje prihajajo Olimpijske igre!) in da je bilo gibanje pomemben del izobraževanja (v nekaterih delih, sistemih, celo za oba spola enako!). Toda prišli so drugi časi, srednji vek in obdobje za njim – tudi skozi umetnost vidimo, da so se ideali spremenili. In če pogledamo v našo polpreteklo zgodovino, torej v Jugoslavijo, lahko sicer vidimo nekaj poudarjanja športa in »zdrav duh v zdravem telesu«, toda zgolj skromne zametke. Danes pa je zdravje velik biznis: in ne govorim zgolj o plačevanju članarin za fitnes, temveč o porastu osebnih trenerjev, pa seveda o celotnem spektru prehranskih dopolnil, plačevanja pregledovanja krvi, če imaš dovolj vitaminov in tako naprej … Zdi se, da se je zdrav način zares zarezal v vse pore in torej tudi v mladino (ki je še nekaj desetletij nazaj noro žurala). Pa naj bo jasno: seveda niso vsi mladi in stari v naši državi »usekani« na zdravje – vse več lahko beremo tudi o uporabi nekonvencionalnih drog med mladimi. Pa kljub temu jih je zagotovo vse več, mladih in starih, ki zdravju posvečajo veliko denarja, energije in navsezadnje premisleka, kako ga doseči.

Pred zaključkom naj navržem še dve trditvi: zdravje ni enako dober videz in zdravje, ki je postalo vrednota, morda ni pravo zdravje, temveč zgolj kapitalistični produkt.

Zaključila pa bom z mislijo, da ko hodim mimo teh lepo izklesanih deklet in fantov, ne morem, da ne bi pomislila, ali enako skrb namenjajo tudi pridobivanju znanja in predvsem osebnostnemu razvoju. Pa nimam v mislih tega kapitalističnega produkta, za katerega moraš spet porabiti trdo prigaran denar za nakup predragih vikend oddihov, kjer se posvečaš svojemu zdravju, psihologov in podobno, temveč preprosto razvoj človeka, razvoj njegovih vrednot, negovanje tistega dobrega v njem. Tistega, kar je dejansko dobrega zanj in – čeprav moderni osebnostni razvoj tega ne obravnava, saj deluje v duhu individualizma, ker ta zaradi osamljenosti prinaša več denarja – dobrega za celo družbo! In čemu se mladi radi potijo v teh zaprtih prostorih, kjer se ne pogovarjajo, kjer se ves čas lahko gledajo v ogledalih in primerjajo … prostora za udeležbo na vojaških taborih je pa še dovolj. Če se vrnem nazaj na šport, lahko namreč vidimo, da je vse manj udeležbe pri kolektivnih športih (če že je, pa rastejo posamezni zvezdniki, ne toliko ekipe), vse več ljudi pa se posveča individualističnim športom. Nam res bolj ustreza, da se od vsega umaknemo, tekmujemo sami s seboj in to objavljamo na virtualnem zidu? Smo res postali družba individualistov, ki želi izstopati le s svojim videzom in na ta račun tudi zasloveti, celo obogateti? Ali smo tisti, ki bolj cenimo osebnostni razvoj in pridobivanje znanja, v manjšini?

Ajda Vodlan

Kolumna avtorice ne odraža nujno stališča uredništva.

Ajda piše tudi novičnik (newsletter), na katerega se lahko naročite. Tako boste lahko na svoj e-mail prejeli njeno kolumno, objavljeno na našem portalu in druge zapise, ki jih objavlja, hkrati pa boste lahko prebrali tudi zapis, ki ni objavljen nikjer drugje. Na njen novičnik se lahko prijavite tukaj.

The post Izklesana telesa #Ajdapiše appeared first on domžalec.si.