Intervju: Anastasija Gvozdić

Anastasija Gvozdić je 25-letna pevka iz Kopra, ki samozavestno stopa na slovensko glasbeno prizorišče. Nedavno je predstavila svoj prvi singel z videospotom z naslovom Brand New Ego, s katerim odpira novo poglavje svoje glasbene poti in se prvič celovito predstavlja širšemu občinstvu.

Tvoj prvi singel je zdaj uradno zunaj. Kako bi z nekaj stavki opisala pesem in občutje, ki si ga želela z njo prenesti na poslušalce?

Pesem je polna neprijetnih občutkov, občutka nemoči in jeze. V sebi pa nosi tudi svetle dele, kot so nora zaljubljenost in blagostanje, ki delujejo kot nekakšen kontrast. Ta pesem je odraz tistega, kar nam lahko določeni odnosi prinesejo v življenje, sploh če so ti odnosi res toksični. Mislimo, da letimo, v resnici pa padamo.

O čem govori pesem?

Pesem govori o želji in potrebi po prisotnosti nekoga, ki ni več tu. O tistem občutku, ko srečaš neko osebo, za katero veš, da bi morala biti v tvojem življenju. Ko z vsakim delčkom svojega telesa čutiš, da sta si usojena. A kljub temu ne ostaneta skupaj. Kar si mislil, da bo večno, ni. Svet se ti začne sesuvati in vse skupaj je ena sama žalost. Ampak čas mineva, solz zmanjka, ostane nerazumevanje, nastane pesem.

Kako je potekal proces nastajanja skladbe, od prve ideje do končne verzije, ki jo slišimo danes?

Začelo se je z navdihom. Že nekaj časa dobivam navdihe za pesmi, a nikoli nisem vedela, kako jih uresničiti. Zmeraj si napišem besedilo v določeno knjigo in v “voice memos” posnamem ta del pesmi, zato da ne pozabim melodije. V tem primeru sem Lei (Lei Sirk, op. a.) na uri petja pokazala, kaj sem napisala in ji predvajala melodijo, ki je postala osnova. Takoj je zaigrala melodijo na podlagi moje ideje in jo ojačala. Res je neverjetno talentirana. Potem mi je povedala, koliko besedila bi bilo še dobro dodati in to sem naredila. Na naslednjih urah sem vsakič prišla z izboljšano in izpopolnjeno verzijo pesmi in potem je Lea poslala posnetek producentu Janu Baruci, da je naredil demo verzijo. V studiu GI Cirque smo potem posneli prvi vokalni posnetek. Lea je poskusno snemala back vokale in potem je sledilo snemanje v Janovem studiu. To pa je bila prvovrstna in nepozabna izkušnja. Komaj čakam ponovitev. Poslušala sem pesem in javila, kaj bi spremenila. Sledilo je dogovarjanje glede podrobnosti, efektov in tako naprej. Na srečo je Lea Janu uspela ubesediti moje želje (smeh). Vem, kaj hočem, ampak včasih je to težko izraziti na način, da te druga oseba razume. Na koncu je bila pesem izpopolnjena točno tako, kot sem si zamislila.

Si bila vključena tudi v avtorski in produkcijski del pesmi? Kako pomembno ti je, da imaš ustvarjalni nadzor nad svojo glasbo?

Od samega začetka mi je bilo najpomembnejše, da je pesem všeč meni, tako da sem bila zelo vključena v celoten proces. Jaz sem napisala besedilo. Lea je prevzela glasbeni del, Jan pa je poskrbel za aranžma in produkcijo. Seveda sem si želela biti vključena v vse, zato sem tudi vsakič iskreno povedala svoje želje in preference. Sta pa Jan in Lea zelo ustvarjalna in v veselje mi je bilo sodelovati ravno z njima pri svoji prvi pesmi.

Videospot je pomemben del predstavitve singla. Kako se njegova zgodba povezuje z besedilom pesmi in kakšno vlogo ima zate vizualna podoba pri glasbenem ustvarjanju?

Zame je videospot zelo pomemben. Sama sem perfekcionistka, tako da se je snemalec res namučil z mano, predvsem v postprodukciji. Znam biti zelo “picajzla”. Še dobro, da je tako potrpežljiv. Videospot predstavlja zgodbo, ki se odvija v pesmi in seveda je tudi to tisto, kar nagovori poslušalca. Borna, hvala za to umetnino!

Kako si se počutila ob prvem snemanju videospota? Je bilo kaj, kar te je posebej presenetilo ali izzvalo?

Počutila sem se zelo prijetno. V veliko pomoč so mi bili moja družina in najboljša prijateljica. Svetovali so mi in me usmerjali. S pravimi ljudmi je vse lažje. Izkušnja je bila zelo zabavna. Počutila sem se posebno, na drugačen način, kot na dan snemanja vokala, ampak vseeno izjemno. Izzvalo me je to, da smo morali večkrat posneti isto sceno, ni pa me presenetilo, ker me je Borna že vnaprej pripravil na to. Ko naju je slikal z igralcem za predogledno sličico pesmi, se nisem nehala smejati. Šlo je za prizor, pri katerem sva si morala strmeti v oči, na približno pol metra razdalje. Ja, sem ena tistih oseb, ki se smejijo, ko jim je neprijetno in to je bila ena od teh situacij. Ampak potem je nekako šlo. Samo zresniti sem se morala.

Kot pevka, ki šele stopa na glasbeno pot, kako doživljaš odzive občinstva in okolice na svoj prvi izid?

Zelo me presenečajo odzivi določenih ljudi. Pesem sem ustvarila po svojem okusu (s pomočjo Lee in Jana), ampak se je občinstvo zelo dobro odzvalo. Dobila sem ogromno pozitivnih komentarjev. Mi pa je všeč, da je to posledica poslušanja same sebe, ne da bi razmišljala o tem, kaj bo ljudem všeč. Se že veselim svoje izvedbe v živo.

Kakšno glasbeno smer si želiš razvijati v prihodnje in kateri izvajalci ali žanri te pri tem najbolj navdihujejo?

Zanimivo vprašanje. Trenutno se vidim v pop baladah, bomo pa videli, če se sčasoma kaj spremeni. Rada bi ustvarila tudi kakšno pesem v španščini in srbščini. Poslušam zelo raznoliko glasbo, posebej so mi všeč Aitana, Cami, David Bisbal, Luciano Pereyra, Sebastian Yatra in podobno, tako da bi se lahko reklo, da me oni navdihujejo. Ne omejujem se, samo sledim svojim željam.

Če pogledaš nekaj let naprej: kje si želiš biti kot glasbenica oziroma kakšni so tvoji cilji, ambicije?

Rada bi bila pevka. Rada bi, da ta moj hobi preraste v moj poklic. Rada bi delala kar me osrečuje in petje je točno to. Neizmerna sreča.

Ana Zupan