Z umetno inteligenco do kašmirja kar iz kokošjega perja

Puloverji in druga oblačila iz kašmirja, luksuznega naravnega vlakna, pridobljenega iz fine poddlake kašmirskih koz, so danes dobro poznana.

Prednosti so precej očitne. Če ste kdaj nosili kašmir, veste, da je mehak, lahek in topel. Na žalost pa ugodne cene, ki smo jim priča v zadnjem času, navadno s seboj potegnejo nekaj slabosti.

Kašmir izhaja iz poddlake koz, ampak le iz določenih redkih pasem. Običajno se eno kozo striže dvakrat letno, kar prinese le 113 do 170 gramov kašmirja letno. To je za trenutni hitro rastoči trg precej malo.

Kašmir prihaja iz posebnih kozjih pasem. Vir slike: Canva.

“Proizvajalci surovin so dejansko pod velikim pritiskom,” je za TechCrunch povedal Sim Gulati, soustanovitelj in izvršni direktor podjetja Everbloom. “Kar zdaj vidimo, zlasti s prihodom kašmirskih puloverjev za 50 dolarjev, je, da se živali strižejo veliko pogosteje. Kakovost vlaken ni tako dobra, kar povzroča netrajnostno rejo.”

Namesto da bi poskušali spremeniti prakse vzreje ali prepričati potrošnike, naj kupujejo le visokokakovosten kašmir, so Gulati in njegova ekipa v podjetju Everbloom dobili drugačno idejo. Start up podjetje, ki je od vlagateljev zbralo več kot 8 milijonov ameriških dolarjev, se je lotilo ustvarjanja recikliranega materiala, ki se skoraj ne razlikuje od pravega.

Od odpadkov do kašmirja

Za ta namen je Everbloom ustvaril umetno inteligenco za materialno znanost, imenovano Braid.AI. Model lahko natančno prilagaja različne parametre, da ustvari vlakna z različnimi lastnostmi. Kašmir je le eden od ciljev – načrtujejo tudi druge materiale, ki se pogosto uporabljajo v tekstilni industriji.

V osnovi je postopek podjetja Everbloom enak ne glede na končni izdelek. Za proizvodnjo svojega materiala podjetje trenutno zbira odpadke iz celotne verige dobave vlaken, vključno s kmetijami in tovarnami kašmirja in volne ter dobavitelji perja za posteljnino.

Končni izdelek naj bi bil neločljiv od originala. Vir slike: Designboom.

V prihodnosti namerava razširiti svojo dejavnost na druge vire odpadkov, vključno s perjem iz perutninske industrije. Ti tokovi odpadkov imajo eno skupno lastnost. Vsi so sestavljeni iz keratina, ključnega beljakovinskega elementa, na katerem temelji Everbloom proces.

Podjetje nato odpadke razreže na ustrezno velikost in jih združi z dodatnimi lastnimi sestavinami. Mešanico stisnejo skozi ekstrudirno napravo (ki oblikuje material tako, da ga potiska skozi matrico), peleti, ki pridejo iz drugega konca, pa se dovajajo skozi naprave za predenje, ki se običajno uporabljajo za proizvodnjo poliestrskih vlaken. “Ta oprema se uporablja za 80 odstotkov tekstilnega trga,” je dejal Gulati.

Popolnoma biorazgradljivo

Da bi odpadke pretvorili v novo vlakno, se vse potrebne kemijske reakcije odvijajo v teh dveh tipih naprav. Everbloom lahko ustvari vlakna, ki posnemajo vse od poliestra do kašmirja, tako da s pomočjo umetne inteligence prilagodi sestavo in način, kako jo oba stroja obdelujeta.

Podjetje trdi, da naj bi bila vsa vlakna, ki jih proizvaja, biorazgradljiva, celo nadomestek poliestra.

“Vse sestavine, ki jih uporabljamo, so biorazgradljive,” je pojasnil Gulati in dodal, da njegovo podjetje trenutno izvaja pospešene teste svojih izdelkov, da bi dokazalo to hipotezo. Ker Everbloom uporablja odpadne proizvode, bo vpliv na okolje bistveno manjši, je prepričan.

Poleg tega naj bi bilo blago tudi cenejše. “Želimo, da je za blagovne znamke in potrošnike bolj ekonomsko privlačno,” je dodal Gulati. “Ne verjamem v ‘trajnostno premijo’” oziroma idejo, da morajo biti okolju prijazni izdelki dražji. “Da bi bil material uspešen, tako v dobavni verigi kot tudi za potrošnika, mora imeti tako uporabno vrednost kot tudi gospodarske koristi za vse, ki pridejo v stik z njim. To je naš cilj.”

The post Z umetno inteligenco do kašmirja kar iz kokošjega perja appeared first on Slovenec.