Hrana v Sloveniji najdražja v EU? Novi podatki razkrivajo neprijetno resnico

Najnovejši podatki OECD za oktober 2025 razkrivajo neprijetno resnico. Slovenija je med državami Evropske unije na samem vrhu po rasti cen hrane, takoj za Turčijo, ki je zaradi izrednih gospodarskih razmer popolnoma izstopajoča izjema.

Zakaj Slovenija izstopa?

Medtem ko se je v večini držav OECD rast cen hrane začela umirjati, Slovenija ostaja med redkimi državami, kjer se je podražitev v primerjavi z letom prej gibala kar pri 6,8 %. V številnih državah EU se je rast cen približala 2–3 odstotkom ali celo nižjim vrednostim. Povišanje cen hrane v takšnih razsežnostih odpira vprašanja, ki jih javnost postavlja že dlje časa. Čeprav se v državo uvaža velika količina poceni hrane dvomljive kakovosti, se končne cene za potrošnike še vedno dvigujejo hitreje kot v mnogih drugih evropskih državah.

Med najpogosteje izpostavljenimi razlogi so:

• pritisk trgovskih verig in dolgih dobavnih verig,
• zmanjšana konkurenčnost domače pridelave,
• pomanjkanje delovne sile v kmetijstvu,
• visoki stroški energentov in logistike,
• prepočasna podpora slovenskih pridelovalcev.

Kmetje opozarjajo, da številne male in srednje kmetije propadajo, število telet v Sloveniji pada, pastirske površine se zaraščajo, domača pridelava pa upada. V praksi to pomeni večjo odvisnost od uvoza, kar potrošnika dolgoročno stane več.

Trgovinske police vse bolj polne uvožene hrane

Opozorila o oporečni, neustrezno deklarirani ali celo nevarni uvoženi hrani se pojavljajo skoraj tedensko. Kljub temu, da bi visoke cene morale spodbujati podporo domači proizvodnji, se dogaja nasprotno. Slovenski trg se vse bolj polni s poceni izdelki neznanega porekla. Obdelovalne površine v Sloveniji se zmanjšujejo, kmetov je vsak dan manj, mladi pa se zaradi neugodnih razmer redko odločajo za prevzem kmetij. Poleg tega kmetijski sektor opozarja, da Slovenija še nikoli ni bila tako nizko pri stopnji samooskrbe. Če trendi ostanejo nespremenjeni, bomo dolgoročno odvisni od uvoza, kar pomeni manj nadzora nad kakovostjo in višje stroške v kriznih obdobjih.

Foto: Uvoz sadja Vir: Freepik

Kaj bi morala Slovenija narediti?

Strokovnjaki in kmetijske organizacije poudarjajo, da je ključno:

• okrepiti podporo domačim pridelovalcem,
• izboljšati sistem odkupa in poštenega plačila za pridelano hrano,
• povečati samooskrbo,
• investirati v mlade prevzemnike kmetij,
• skrajšati dobavne verige in omejiti prekomeren uvoz nekakovostnih živil.

Fitosanitarni nadzor ostaja ključnega pomena za varovanje domače pridelave

Kot poudarjajo na gov.si, je nadzor nad uvozom sadja in zelenjave iz tretjih držav bistven za zaščito slovenskega in evropskega kmetijstva. Uvoz rastlinskih proizvodov namreč predstavlja povečano tveganje za vnos nevarnih organizmov, škodljivcev, bolezni in drugih patogenov, ki se lahko hitro razširijo v okolje in povzročijo veliko gospodarsko škodo.

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano tako opozarja, da je vsak vnos rastlinskih proizvodov strogo reguliran in podvržen fitosanitarnemu pregledu. Posebej izpostavljajo, da številne države izven EU nimajo enako strogega sistema varovanja rastlin kot Evropska unija, zato je upoštevanje fitosanitarnih pravil nujno za ohranjanje varne in konkurenčne domače pridelave. Kontrola na mejah in vstopnih točkah je zato okrepljena, prav tako je javnost redno obveščena o morebitnih novih tveganjih, prepovedih in posebnih zahtevah za posamezne vrste sadja in zelenjave. Namen ukrepov je enoten, preprečiti vnos škodljivih organizmov in zagotoviti, da je pridelava v Sloveniji varna, trajnostna in konkurenčna.

Napisal: K. J.

Vir: Facebook – Tomaž Lisec, gov.si

The post Hrana v Sloveniji najdražja v EU? Novi podatki razkrivajo neprijetno resnico first appeared on NaDlani.si.