Hlevski gnoj spada v visoko gredo – naravno gnojilo, ki še vedno prekaša umetna

Vrtovi so znova postali prostor, kjer ne gojimo le hrane, temveč tudi stik z naravo. In visoke grede so med ljubiteljskimi vrtnarji vse bolj priljubljena rešitev. Manj bolečin v križu, boljša drenaža in hitrejše ogrevanje zemlje so le del razlogov, zakaj jih postavljamo na dvorišča, terase in ob hišne zidove.

A visoka greda ni le zaboj z zemljo. Je plastično zgrajen ekosistem, kjer vsaka plast opravlja svojo funkcijo. In tukaj ima hlevski gnoj posebno vlogo. Ne gre za zastarelost ali nostalgično potezo, temveč za preverjen vir hranil, ki deluje dolgotrajno in večsmerno. Čeprav diši po preteklosti, gleda v prihodnost trajnostnega vrtnarjenja.

Hlevski gnoj

Zakaj je hlevski gnoj še vedno zlata vrednost

Več kot le dušik in kalij

Hlevski gnoj ni homogeno gnojilo, ampak kompleksna mešanica iztrebkov, slame in ostankov hrane, ki v sebi nosi širok spekter mikroorganizmov in naravnih hranil. V njem najdemo dušik, fosfor, kalij, pa tudi kalcij, magnezij in mikroelemente, ki jih rastline potrebujejo za zdrav razvoj.

Poleg hranil prinaša tudi mikroorganizme, ki izboljšujejo življenje v tleh. Tla postanejo bolj rahla, zračna in sposobna zadrževati vlago. Rastline, ki rastejo v takšnem okolju, so bolj odporne na stres, bolezni in sušo.

Toplota za zagon sezone

Svež gnoj ob razkrajanju oddaja toploto. V visoki gredi, kjer so plasti nanesene strateško, ta lastnost poskrbi, da se sezona začne prej. Zgornji sloji zemlje se hitreje ogrejejo, semena lažje vzklijejo, rastline pa prej začno s fotosintezo.

Zato ni naključje, da so visoke grede z osnovo iz hlevskega gnoja idealne za zgodnje setve solatnic, špinače, redkvice in drugih pomladanskih zelenjadnic.

Kako pravilno uporabiti hlevski gnoj v visoki gredi

Plastenje je ključ

Visoka greda naj bi imela štiri glavne plasti:

1. Grobi les (veje, trske) na dnu – za zračenje in drenažo.
2. Hlevski gnoj ali grobi kompost – kot toplotni in hranilni sloj.
3. Zemlja z dodatki komposta – za stabilno osnovo rasti.
4. Vrhnja plast prsti – najbolj rodoviten sloj, v katerega sejemo in sadimo.

Hlevski gnoj spada v drugo plast. Najbolje je, da je že nekoliko preležan, vsaj nekaj mesecev star, da se izognemo premočnemu vonju in morebitnim težavam z razgradnjo.

Svež ali kompostiran?

Svež gnoj lahko uporabimo le jeseni, da ima čas za delno razgradnjo čez zimo. Spomladi je priporočljivo uporabiti že preležan ali kompostiran gnoj, ki je stabilnejši in manj agresiven do korenin.

Če uporabljate svežega, naj bo prekrit z debelejšim slojem zemlje, da preprečimo neposreden stik s koreninami rastlin in izhlapevanje dušika.

Visoka gred, prva plast lesa

Kateri gnoj je najprimernejši?

Govedo, konj ali drobnica?

• Goveji gnoj je najbolj uravnotežen, vsebuje veliko organske snovi in ima dolgo razgradnjo. Primeren je za večino zelenjadnic.
• Konjski gnoj vsebuje več slame, se hitreje razkraja in ustvarja več toplote – idealen za spomladansko zagon grede.
• Ovčji in kozji gnoj sta bolj suha in bogata s hranili, odlična za kompostiranje in plodovke (paradižnik, buče).

Najboljše rezultate dosežemo z mešanico različnih vrst, če je to mogoče.

Pazite pri perutninskem gnoju

Ta je zelo močan in bogat z dušikom. Lahko povzroči ožig korenin, če ni pravilno razredčen ali kompostiran. Primeren je za uporabo kot dodatek, ne kot glavna plast v visoki gredi.

Miti in resnice o hlevskem gnoju

Smrad je znak svežine, ne nujno težave

Pravilno nanesen gnoj v visoki gredi ne smrdi. Vonj je običajno prisoten le prvih nekaj dni, nato pa izzveni, ko se začne naravni proces razgradnje. Če je plast prekrita z zemljo, se vonj še dodatno zmanjša.

Gnoj ne prinaša bolezni, če je pravilno obdelan

Dobro kompostiran gnoj ne prenaša patogenih bakterij. Če prihaja iz zanesljivega vira, kjer so živali zdrave, je uporaba povsem varna. Svež gnoj pa je priporočljivo vedno najprej kompostirati ali pustiti, da odleži.

Naravno gnojenje brez skrivnosti

Hlevski gnoj ni samo ostanek iz kmetije. Je darilo narave, ki v sebi nosi moč, da spremeni zemljo v rodoviten vir življenja. V visokih gredah opravi dvojno nalogo: ogreje zemljo in hrani rastline.

Kdor se mu izogne zaradi vonja ali predsodkov, zamudi priložnost, da zgradi tla, ki bodo plodna dolga leta. Hlevski gnoj je ena redkih priložnosti, ki je preverjena, dostopna in popolnoma v skladu z naravo.

Setveni koledar: skrivnostni vodič, ki vrtnarjem spreminja letne čase

Objava Hlevski gnoj spada v visoko gredo – naravno gnojilo, ki še vedno prekaša umetna se je pojavila na Vse za moj dan.