Bi tudi vi delali po upokojitvi? Tu dela največ upokojencev

Slovenska delovna sila se spreminja. Ne samo, da jih je več kot kadarkoli v zadnjem desetletju – zdaj so bolj raznoliki kot kdaj prej. Medtem ko v mnogih evropskih državah stremijo k čimprejšnjemu upokojevanju, se pri nas uveljavlja drugačen trend: vse več upokojencev se „ponovno priključuje igri“. Vračajo se na delovna mesta, v razrede, ordinacije, celo na gradbišča. Zakaj? Kako? In kaj to pomeni za Slovenijo v širšem smislu? Zgodbo razkrivajo podatki Statističnega urada RS (SURS), pogovori z vpletenimi in izjave strokovnjakov.

---

Rekordi na trgu dela

Po podatkih SURS (februar 2025) je bilo konec lanskega leta v Sloveniji skoraj 816.000 delovno aktivnih ljudi. Od tega kar 771.000 s polnim delovnim časom. Ni zanemarljivo tudi dejstvo, da ima 45.000 ljudi zaposlitev za krajši čas – od tega so tri četrtine ženske. Stara znanka: ženske v nepopolnih zaposlitvah, pogosto zaradi skrbniških vlog.

Najbolj aktivna? Osrednjeslovenska regija, kjer delovno aktivnih dosega 60,1 %. Najmanj? Pomurje, s 53,3 %. Kljub temu – povsod raste.

---

Upokojenci v akciji

Približno 14.000 upokojencev je lani ostalo ali znova postalo delovno aktivnih. To je 3 % vseh, ki so v anketi označili, da so uradno upokojeni. Še bolj zanimivo? Okoli 1 % vseh delovno aktivnih se opredeljuje kot upokojenci. Torej, ljudje, ki bi “lahko“ živeli v pokoju – pa raje ne.

„Ljudje se vračajo v službo, ker želijo ostati aktivni, čutijo, da še imajo kaj dati družbi ali pa si želijo strukturiranega vsakdana,“ pravi dr. Matej Lahovnik. Dodaja, da razlogi niso le socialni ali psihološki. Marsikomu enostavno ne znese. Pokojnine so nizke, življenjski stroški visoki.

---

Kaj sploh delajo delovno aktivni upokojenci?

Odgovor? Raznoliko. Pogosto jih srečamo v vlogah mentorjev, svetovalcev, zunanjih sodelavcev. Mnogi se tudi samozaposlijo.

Med pogostimi panogami:

• izobraževanje (predavajo, mentorirajo)
• zdravstvo (medicinske sestre, terapevti)
• umetnost (likovniki, glasbeniki)
• storitve (obrtniki, vodniki)

Marija, 68-letna nekdanja medicinska sestra iz Maribora, ki danes občasno dela v domu starejših, pove brez olepšav: „Upokojila sem se, a sem hitro ugotovila, da mi manjka stik z ljudmi in občutek, da prispevam. Ne gre za denar, gre za smisel.“

---

Kaj je v ozadju?

Slovenija se stara. Po podatkih Eurostata (2023) smo četrta najhitreje starajoča se družba v EU. Več kot 21 % prebivalcev je starejših od 65 let.

Pritisk na pokojninsko blagajno je realen. Zato se je politika že pred leti preusmerila: spodbude za podaljšano delo, možnost delne upokojitve, bonusi za tiste, ki ostanejo dlje v poslu. Vse z namenom: da ljudje ostanejo v sistemu dlje.

---

Samozaposleni in upokojenci?

Število samozaposlenih se v zadnjem desetletju znova dviga. Leta 2024 jih je bilo po podatkih SURS več kot 106.000. Največja rast v osrednjeslovenski regiji (+29,5 %), sledita Gorenjska (+25 %) in Savinjska (+14 %).

Zakaj samozaposlitev? Zaradi prožnosti. „Ne delam več 40 ur na teden, ampak še vedno vodim nekaj projektov. Tako ostajam povezan z industrijo, a brez pritiska redne zaposlitve,“ razlaga Tomaž, 70-letni inženir iz Kranja, ki sodeluje s startupom.

---

Kaj pomeni aktivnost starejših za trg dela?

Gre za pojav z mnogimi plastmi:

• Pozitivno? Prenos znanja, manjši pritisk na pokojninsko blagajno, stabilizacija kadrov v zdravstvu in izobraževanju.
• Negativno? Večja konkurenca mladim. In ne vedno jasno urejen pravni okvir.

Inštitut za ekonomska raziskovanja opozarja: „Potrebujemo bolj jasno zakonodajo za delovno aktivne upokojence. Trenutno obstajajo sive cone, ki povzročajo administrativne zaplete tako upokojencem kot delodajalcem.“

Dodajajo, da bi lahko uvedli dodatne spodbude za podjetja, ki zaposlujejo starejše. „Delovno mesto pri starejši osebi je pogosto enako produktivno kot pri mlajši, a je tveganje za delodajalca drugačno,“ razmišljajo.

---

Ni konec zgodbe

Slovenija sledi trendom – čeprav na svoj način. Medtem ko mnogi še vedno vidijo pokoj kot končno postajo, ga drugi dojemajo kot novo izhodišče.

„Delati tudi po upokojitvi ne pomeni, da nisi izpolnil pogojev, ampak da imaš še vedno kaj za dati,“ je iskren Andrej, upokojenec in podjetnik. „In to je zame največja svoboda.“

Vprašanje za prihodnost? Kako oblikovati trg, ki bo znal ceniti tudi te izkušene, a pogosto spregledane igralce.

Vir: SURS, Eurostat, STA, MMC RTV, osebne izjave sogovornikov (april 2025)

Pripravil: N. Z.

The post Bi tudi vi delali po upokojitvi? Tu dela največ upokojencev first appeared on NaDlani.si.