ARTICLE AD
Golobove visoke cene omrežnin so zgolj še ena oblika omejevanja gospodarstva in gospodinjstev. GZS opozarja, da tudi predlagane spremembe akta o omrežnini ne naslavljajo temeljnega problema, z njo povezani stroški so namreč preprosto previsoki. Visoke cene energije sicer niso zgolj posledica omrežnin, pač pa tudi “zelenih” prispevkov.
Še posebej trpijo industrijski odjemalci na visoki in srednji napetosti na zbiralkah. “Ti odjemalci omrežje obremenjujejo bistveno manj, kot dejansko po novem plačujejo prispevka za omrežnino. To so podjetja, ki proizvajajo ključne materiale za vso industrijo. Če želimo ohraniti močno industrijsko jedro in delovna mesta v Sloveniji, je nujno, da so stroški pravični, pregledni in sorazmerni,” je v današnjem sporočilu za javnost zapisala generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal.
V zbornici sicer trdijo, da akt prinaša nekatere manjše pozitivne spremembe, a zanemarja intenzivne odjemalce elektrike, ki so zaradi stalnega in predvidljivega odjema ključni za stabilnost sistema. Prav tako so kritični, da bi imelo načrtovano spreminjanje časovnih blokov in metodologije dogovorjene moči pri industrijskih podjetjih zanemarljiv učinek na skupni strošek.
To je del industrije, ki jo je nov način zaračunavanja omrežnine najbolj prizadel
V GZS razkrivajo, da je nov sistem obračunavanja omrežnine najbolj prizadel industrijo materialov, kemično, papirno in industrijo nekovinskih mineralnih izdelkov. Gre za energetsko intenzivne industrije, ki ustvarijo približno tri odstotke bruto domačega proizvoda. Omenjene panoge zajemajo 640 podjetij, 27 tisoč zaposlenih. Lansko leto so ustvarile 1,8 milijarde evrov, poroča STA.
Zato predlagajo naslednje:
- Uvedba posebnega tarifnega režima za elektrointenzivne odjemalce ali pa strukturno znižanje omrežnine za energijo za odjemalce s priklopom na visoko napetost in srednjo napetost na zbiralkah.
- Uvedbo industrijskega energijskega bloka brez sezonskega razlikovanja.
- Obračun omrežnine za moč po sočasnih sistemskih konicah.
- Uvedbo mehanizma rezervacije oziroma vrnitve moči.
- Spodbude za fleksibilnost in prilagodljivost odjema kot dela metodologije.
- Triletno postopno uvajanje novih tarifnih režimov v več fazah.
- Analiziranje učinkov zakonodajnih sprememb še pred njihovo uporabo.
- Podaljšanje časovnega bloka nizke in srednje obremenitve znotraj delovnika.
Pripombe GZS so bile že posredovane Agenciji na energijo, kjer še niso napovedali, ali jih nameravajo oziroma v kolikšni meri jih nameravajo upoštevati. Predlog noveliranega akta o omrežnini bodo potrjevali proti koncu tega meseca.
Za kaj bi se GZS v resnici morala boriti?
Kaj točno so imeli v GZS v mislih s “pravičnimi” cenami, ni povsem jasno. Znano je, da visoke cene energije nevarno obremenjujejo ne le gospodarstvo, temveč tudi domača gospodinjstva. In cene, ki si jih želijo, če odštejemo injekcije davkoplačevalskega denarja, bodo dosegli le, če se bo Slovenija pa tudi ostale države Evropske unije odpovedale dragemu, neučinkovitemu in hromečemu “zelenemu prehodu”. Že pred tem pa bi se morali nasloniti na ugodno in okolju prijazno jedrsko energijo. Načrt za izgradnjo drugega bloka jedrske elektrarne Krško pa je zastal.
S. K.
The post GZS bi se morala boriti za ukinitev “zelenega prehoda” first appeared on Nova24TV.