Gospodarstvo primorsko-notranjske regije stavi na izvoz

Gospodarstvo primorsko-notranjske regije je lani poslovalo uspešno. Družbe iz regije so še naprej izrazito izvozno usmerjene, saj so skoraj polovico prihodkov ustvarile na tujem trgu, medtem ko slovensko povprečje znaša 42 odstotkov. Lanski čisti dobiček je bil medtem nižji kot leto prej.

Kot so navedli v postojnski izpostavi Ajpesa, so družbe v primorsko-notranjski regiji lani ustvarile dobrih 1,8 milijarde evrov prihodkov, kar je dva odstotka manj kot leta 2023. Najpomembnejši trg so lani predstavljale države EU, kjer je bilo ustvarjenih 40 odstotkov vseh čistih prihodkov od prodaje, sledijo pa tretje države.

Največ prihodkov in hkrati odhodkov zabeležile družbe iz predelovalnih dejavnosti, na občinski ravni pa družbe iz Občine Postojna.

Primorsko-notranjska podjetja, teh je bilo lani 1176, so leto sklenila s skoraj 79 milijonov evrov neto čistega dobička, kar je medletno 12 odstotkov manj. Regija je ena izmed sedmih slovenskih, kjer so družbe beležile padec dobička, skupaj na ravni Slovenije je bil ugotovljen padec dobička v višini enega odstotka.

Med področji dejavnosti je po ustvarjeni dodani vrednosti lani najbolj izstopalo področje predelovalnih dejavnosti z 274 milijoni evrov. Skupaj je bilo v družbah regije ustvarjenih 479 milijonov evrov neto dodane vrednosti.

Neto dodana vrednost na zaposlenega je lani v regiji znašala 53.383 evrov, na ravni države pa 63.780 evrov.

Povprečna mesečna bruto plača na zaposlenega pri družbah v primorsko-notranjski regiji se je lani glede na leto 2023 zvišala za 105 evrov oz. tri odstotke in je znašala 2068 evrov. Tako je regija za 13 odstotkov zaostala za republiškim povprečjem, ki je bilo lani doseženo v višini 2366 evrov.

Lani se je zmanjšalo število zaposlenih pri družbah v regiji za slab odstotek, tako da so ob koncu leta 2024 družbe zaposlovale 8967 delavcev.