Izdatki za zdravstveno varstvo v letu 2023 znašali skoraj šest milijard evrov

Tekoči izdatki za zdravstveno varstvo brez investicij so v letu 2023 znašali 5,95 milijarde evrov. V primerjavi z letom prej so se zvišali za 8,6 odstotka, v deležu BDP pa so bili za 0,3 odstotne točke nižji. Največ sredstev so namenili za kurativno zdravljenje, zdravila in drugo medicinsko blago, so navedli na Statističnem uradu RS (Surs).

“Izdatki za zdravstveno varstvo so bili torej, kljub njihovi nominalni rasti, v deležu BDP nekoliko nižji kot leto prej, saj je bila nominalna rast BDP višja od nominalne rasti izdatkov za zdravstveno varstvo,” so zapisali na spletni strani Sursa.

Izdatki za storitve, opravljene v bolnišnicah, so znašali 38,3 odstotka od skupnih tekočih izdatkov za zdravstvo, izdatki za storitve, opravljene v zunajbolnišničnih ambulantah, so obsegali 23,9 odstotka, izdatki za zdravila in drugo medicinsko blago pa 21,6 odstotka. Storitvam v ustanovah za zdravstveno nego in domovom, torej dolgotrajni oskrbi, je bilo namenjenih 6,1 odstotka izdatkov za zdravstvo.

Razmerje med javnimi in zasebnimi viri pri financiranju zdravstvenega varstva se med leti ne spreminja bistveno. Delež javnih virov je znašal 73,6 odstotka, delež zasebnih virov pa 26,4 odstotka. Sredstva iz obeh virov so se v primerjavi z 2022 zvišala – iz zasebnih virov za 10,2 odstotka, sredstva iz javnih virov pa za osem odstotkov. Osnovni nosilec financiranja zdravstvenega varstva so skladi socialne varnosti. Ti so tudi v letu 2023 prispevali nekoliko manj kot dve tretjini tekočih izdatkov za zdravstvo.

V strukturi zasebnih izdatkov so imela prostovoljna zdravstvena zavarovanja največji, 50,2-odstotni delež, sledili so neposredni izdatki gospodinjstev s 46,9 odstotkov. Izdatki podjetij za storitve sistematskih pregledov zaposlenih so predstavljali 2,6 odstotka, izdatki neprofitnih institucij, ki opravljajo storitve za gospodinjstva, pa 0,3 odstotka.

Izdatki gospodinjstev za zdravstvene storitve in blago so obsegali 737 milijonov evrov, kar je za 8,2 odstotka več kot v letu prej. Neposredno iz žepa (doplačila oz. samoplačništvo) so gospodinjstva največ denarja porabila za zdravila in drugo medicinsko blago (58,7 odstotka), sledili so izdatki za ambulantne kurativne obravnave (36,3 odstotka), pri čemer so zobozdravstvene storitve predstavljale 10,8 odstotka vseh tovrstnih sredstev v obliki doplačil.

Več kot tri četrtine tekočih izdatkov za zdravstveno varstvo (76,7 odstotka) je bilo porabljenih za financiranje storitev kurativnega zdravljenja ter za zdravila in drugo medicinsko blago. Po deležu so sledili izdatki za storitve dolgotrajne zdravstvene oskrbe – zdravstveni del, in sicer 11,9 odstotka.

Izdatki za storitve kurativnega zdravljenja so bili za devet odstotkov višji kot v letu 2022, izdatki za zdravila in drugo medicinsko blago pa za 13,2 odstotka. Povečali so se tudi izdatki za storitve dolgotrajne oskrbe, medtem ko so se izdatki za preventivo znižali.

Na Sursu navajajo, da so izdatki za zdravstveni del dolgotrajne oskrbe starostno obnemoglih, bolnih in invalidnih oseb znašali 710 milijonov evrov, kar je 11,2 odstotka več kot v letu 2022, izdatki za socialni del pa 244 milijonov evrov, kar je 13,4 odstotka več. Skupna nominalna rast izdatkov za dolgotrajno oskrbo je bila 11,7-odstotna. V deležu BDP je to pomenilo 1,5 odstotka.

Največji del izdatkov za zdravstveni del dolgotrajne oskrbe je bil namenjen za izvajanje dolgotrajne oskrbe v institucijah, znašal je 53,3 odstotka. 46,2 odstotka teh izdatkov je bilo porabljenih za zagotavljanje oskrbe na domu, ki so jo upravičenci lahko prejemali v obliki storitve ali oskrbe (patronažna služba, oskrbovalec družinskega člana) ali v obliki denarnega prejemka.

Nekaj manj kot pol odstotka izdatkov je bilo namenjenih za izvajanje takšne oskrbe v okviru storitev dnevnega varstva. V primerjavi z letom 2022 so se izdatki, namenjeni izvajanju dolgotrajne oskrbe na domu (zdravstveni del), zvišali za 12,4 odstotka, izdatki, namenjeni izvajanju tovrstne oskrbe v institucijah, pa za 10 odstotkov.

Prve ocene za leto 2024 kažejo, da so tekoči izdatki za zdravstveno varstvo brez investicij znašali 6,6 milijarde evrov. Glavni viri financiranja zdravstvenega varstva so bili skladi socialne varnosti (79,8 odstotka vseh virov financiranja) in izdatki gospodinjstev iz žepa (11,7 odstotka). Sledila so sredstva centralne in lokalne države s 7,2 odstotka ter sredstva zavarovalnic, podjetij in nepridobitnih institucij, ki opravljajo storitve za gospodinjstva, z 1,3-odstotnim deležem.

V letu 2024 so se zaradi ukinitve dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja zmanjšala sredstva iz prostovoljnih zdravstvenih zavarovanj. Ta od lani tako vključujejo samo preostala prostovoljna dodatna zdravstvena zavarovanja. Obvezni zdravstveni prispevek, ki je nadomestil dopolnilno zdravstveno zavarovanje, je del skladov socialne varnosti. To pomeni, da je bil del prej zasebnega vira financiranja nadomeščen z javnim virom, so še objavili na spletni strani Sursa.