FOTO in VIDEO (INTERVJU) Martin Milec: Nogomet mu je bil položen v zibko, zdaj pa želi znanje prenesi na mlajše generacije

9 hours ago 16

ARTICLE AD

V oddaji Pomladi pogovor na BK TV je gostoval dolgoletni član NK Maribor, Martin Milec, ki je pred kratkim uradno končal svojo profesionalno nogometno pot.

Sveže upokojeni – pa vendar aktiven

»Res je, uradno sem se poslovil od profesionalnega nogometa, a jaz temu pravim bolj delovni dopust,« začne Milec. »Tudi zdaj imam kar nekaj obveznosti, še posebej v novem klubu, kjer poskušam pomagati po svojih močeh. Torej še vedno delovno, čeprav nekoliko bolj umirjeno.«

Čustva ob slovesu od Ljudskega vrta

Od zadnje tekme v vijoličastem je minilo nekaj tednov. »Že nekaj dni po tekmi so se začeli vračati spomini. Tisti dan je bilo čustveno noro – toliko se je dogajalo, da še sam nisem vsega takoj dojel. Čeprav sem odigral le dve minuti, je bil to zame izjemen dan – težak, a prelep. Vesel in ponosen sem, da sem se poslovil na tak način.«

Odločitev, ki je zorela dalj časa

Čeprav še ni star 35 let, kot si je prvotno želel dočakati kot aktiven nogometaš, so poškodbe terjale svoj davek. »Imel sem pogodbo še za eno leto z Mariborom, ampak sem začel čutiti, da na igrišču nisem več pravi. Bolečine, zdravila, tudi posledice na želodcu … Telo mi je jasno povedalo, da je čas za stop. In sem vesel, da sem se poslovil dostojanstveno.«

Biti nekdanji nogometaš – pa še vedno športno živeti

»Z marsikaterim bivšim soigralcem sem govoril, mnogi imajo po karieri velike težave. Jaz sem si rekel – končaj pravočasno, da lahko še vedno igraš tenis, tečeš za otroki … Če bi še vztrajal, bi bile posledice gotovo hujše.«

Začetki, družina in nogomet v krvi

Nogometno pot je začel v Račah, preden je prestopil v Aluminijevo šolo v Kidričevem. »Oče je igral v nižjih ligah, že kot otrok sem bil ves čas ob igriščih. Nogomet je bil pri nas preprosto del vsakdana.«

Sanje vsakega Štajerca: vijoličasti dres

»NK Maribor je bila vedno simbol. Kot otrok sem hodil na tekme v Ljudski vrt, spremljal klub. In si želel nekoč obleči vijoličasti dres – kar se mi je tudi uresničilo. Odigral sem veliko tekem in sem na to zelo ponosen.«

Aluminij – pomembna postaja

»V Račah sem bil le leto dni, nato pa celotno mladinsko šolo opravil pri Aluminiju. Preživel sem skoraj 12 let v Kidričevem – skoraj toliko kot v Mariboru. Trenerji so tam dobro delali, to moram priznati. Še danes sem njihov navijač – razen kadar igrajo proti klubu, v katerem sem,« se nasmeji Milec.

Prvi Maribor – zlata doba

»Moje prvo obdobje v Mariboru, od 2010 dalje, je bilo zagotovo eno najlepših. Liga Europa, Liga prvakov – ekipa je bila izjemna, večinoma sestavljena iz slovenskih fantov. Povezanost, prijateljstva, uspehi – vse to ostane za vedno. To je bila zlata doba NK Maribor.«

Tujina – izkušnje v Belgiji in na Nizozemskem

»Odhod v Belgijo je bil velik korak. Hvaležen sem, da sem prišel v organiziran klub z odličnimi pogoji. Prva sezona je bila fantastična – odigral sem 35–36 tekem. V tujini moraš biti vsak dan na 120 %, če želiš igrati,« pove Milec o prvi tuji postojanki. Potem je odšel na Nizozemsko.

»Na Nizozemskem je bilo še nekoliko lažje zaradi jezika – vsi govorijo angleško. V Belgiji sem imel težave s francoščino, kar je bil izziv. A vseeno – lepi spomini, tam se nama je z ženo tudi rodila hči.«

Povratek v Maribor 2017 – spet evropska zgodba

»Takrat me je kontaktiral Zlatko Zahović. Dejal je, da če se Maribor uvrsti v play-off za ligo prvakov, me želijo nazaj. In ko so premagali Islandce, sem bil naslednje jutro že v avtu za Slovenijo.«

»Vrnitev je bila čustvena. Domače mesto, domači klub – in sanjski začetek, saj smo se uvrstili v ligo prvakov. Tisto jeseni ne bom nikoli pozabil.«

Celoten pogovor pa najdete spodaj.