ARTICLE AD BOX
Evropski parlament ponovno obravnaval pravico do pokopa žrtev komunističnega nasilja v Sloveniji
Odbor za peticije Evropskega parlamenta je ponovno obravnaval peticijo evropske poslanke Romane Tomc in dr. Mitje Ferenca o pravici do pokopa ter spoštljivega spomina na žrtve komunističnega nasilja in drugih totalitarnih režimov v Sloveniji. Gre za nadaljevanje razprave, ki se je začela februarja 2024, ko je bil cilj opozoriti na odločitev vlade Roberta Goloba, ki je ukinila dan spomina na žrtve komunističnega režima.
Evropska poslanka Romana Tomc je ob tem izpostavila, da Slovenija ostaja izjema med evropskimi državami, ki so se poklonile žrtvam komunizma. Spomnila je, da slovenska vlada ni ukrepala kljub jasnim pozivom iz Evropskega parlamenta: »Ponovna obravnava ne bi bila potrebna, če bi se slovenska vlada odzvala na pozive, ki so lani prišli iz Evropskega parlamenta. Še več, ta peticija ne bi bila niti vložena, če vlada ne bi ukinila dneva spomina na žrtve komunizma.«
Dr. Mitja Ferenc je na seji poudaril, da se grozote komunističnega režima še vedno zanikajo, kar kaže na pomanjkanje empatije in pripravljenosti, da se žrtvam prizna pravica do pokopa in spomina. Tomcova je ob tem dodala: »Nerazumljivo je, da njihovi nasledniki še danes zanikajo te grozote in ne premorejo niti toliko empatije, da bi obsodili zločine svojih prednikov, pobitim žrtvam pa priznali pravico do groba in spomina.«
Žrtve še vedno brez pokopa
Razprava je izpostavila tudi pereč problem neurejenih pokopov posmrtnih ostankov žrtev komunističnega režima, ki so še vedno shranjeni v vrečah in zabojih. Kljub pogovorom o ustrezni lokaciji za pokop, dogovora še ni. Pri tem je Tomc opozorila na pomanjkanje razumevanja pri slovenskih lokalnih oblasteh: »Župan glavnega mesta kategorično zavrača možnost, da bi se ta prostor našel na osrednjem pokopališču Ljubljane. Razlog za takšen odpor do priznanja medvojnih in povojnih pobojev je najbrž v tem, da so sledi komunizma v Sloveniji še danes zelo prisotne.«
Po njenih besedah je prisotnost političnih naslednikov komunizma v slovenskih oblastnih strukturah ključna ovira za spravo in spoštovanje do žrtev. To kaže na trdovratnost ideoloških vzorcev, ki so v Sloveniji še vedno močno zakoreninjeni.
Medtem ko slovenska vlada zavrača ukrepe za spravo, je v Evropskem parlamentu zaznati večje razumevanje za pomen obsodbe komunističnih zločinov in spoštovanje spomina na žrtve. Pobudnica peticije Romana Tomc je zato predlagala konkretne korake za naprej: »Peticija ostaja odprta, o njej bomo še lahko razpravljali. Konkretno pa predlagam, da Evropski parlament sprejme Resolucijo z jasnim pozivom slovenski vladi, da obsodi komunistične zločine in zagotovi pravico do groba in spomina vsem žrtvam.«
Portal24; Foto: www.RomanaTomc.si
Objava Evropski parlament ponovno obravnaval pravico do pokopa žrtev komunističnega nasilja v Sloveniji je bila najprej objavljena na Portal24.