Ministrstvo podaljšuje javno obravnavo kmetijske zakonodaje

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano bo podaljšalo javno obravnavo pretekli teden objavljenih zakonodajnih osnutkov. Ministrica Mateja Čalušić je znova zavrnila očitke, da so zakonodajni sveženj pripravljali v tajnosti, in napovedala ustanovitev delovnih skupin, ki bodo lahko v času javne obravnave konkretno sodelovale v razpravi.

Kmetijsko ministrstvo je pretekli teden v javno obravnavo poslalo osnutke zakona o kmetijstvu, zakona o hrani, zakona o varni hrani in krmi ter zakona o zdravju živali, poleg tega pa tudi osnutke novel zakona o kmetijskih zemljiščih in zakona o gozdovih.

Kot je ob robu današnje seje sveta za kmetijstvo in podeželje, ki je posvetovalno telo ministrice za kmetijstvo, v Ljubljani dejala Čalušić, so nevladne organizacije znova poudarile, da jih skrbijo obsežen zakonodajni paket in kratki roki za javno obravnavo.

“Ne želimo si sprejemanja zakonov, ki bi bili na koncu neučinkoviti za kmete in za potrošnike, zato bomo podaljšali javno obravnavo,” je napovedala ministrica. Javnost bo imela po novem za podajanje pripomb na osnutke 45 dni, in ne 30 dni, razen pri osnutku zakona o kmetijstvu, ki bo v javni obravnavi namesto sprva določenih 45 dni 60 dni.

Na današnji seji sveta za kmetijstvo je govor tekel tudi o organizaciji in obravnavi zakonodajnih osnutkov. “Pomembno je, da so zakoni dobro napisani in pripravljeni,” je poudarila Čalušić.

Ministrstvo je predlagalo, da se ustanovi posvetovalna strokovna delovna telesa, ki bodo vsebinsko prispevala k razpravi, medtem ko so zakonodajni osnutki v javni obravnavi. “Mi pa bomo še naprej imeli odprt dialog z vsemi deležniki,” je izpostavila ministrica.

Čalušić v izjavi ni mogla mimo očitkov, da so osnutke zakonov pripravljali v tajnosti. “To ne drži. Z deležniki smo imeli javne posvete, pogovore, sestanke, razprave. Pridobili smo širše mnenje, na kakšen način je treba postopati in posegati na področju kmetijstva, in osnovna izhodišča, ki smo jih potem s strokovnimi sodelavci na ministrstvu za kmetijstvo razdelali,” je pojasnila. Poudarila je, da so na ministrstvu zaposleni strokovni sodelavci, ki so zadolženi za pripravljanje zakonodajnih sprememb, in da so izhodišča predstavili nevladnim organizacijam na različnih sestankih in predstavitvah.

Glede obsežnosti zakonodaje je ministrica dejala, da so se odločili za sveženj zato, ker se vsebina prepleta. Izpostavila, da je zlasti osnutke zakonov o kmetijstvu, hrani ter varni hrani in krmi treba obravnavati sočasno. “Na svetu smo se strinjali, da je zaradi prepletenosti vsebin najbolje, da se spremembe obravnavajo paketno,” je dejala Čalušić.

Svet za kmetijstvo je ministrici sicer predlagal umik zakonodajnega paketa in podal predlog, da bi potem novoustanovljena strokovna delovna telesa pomagala pri pripravi novih izhodišč.

“Jutri (v torek, op. STA) bodo nevladne organizacije obveščene o nadaljnji organizaciji dela za sprejem zakonodaje. Pomembno je, da so deležniki vključeni. Dialog lahko poteka tudi skozi javno obravnavo, smo se pa strinjali, da se postopki sprejemanja zakonodaje lahko podaljšajo. Ustanovljene bodo delovne skupine, ki bodo obravnavale tematike in nastavljale cilje, ki so zasledovani že v samih predlogih,” je dejala ministrica. Zdi se ji prav, da na svetu za kmetijstvo in podeželje vsak lahko neposredno predstavi svoje mnenje, vendar je na koncu odločitev v rokah ministra.

“Glede na ambicije in glede na to, da smo pripravili toliko zakonskih predlogov, smo jasno pokazali, da si želimo sprememb. Osnutki zakonov so na mizi. Ko se javna obravnava zaključi, gredo osnutki na vlado, možno je, da se to ne bo zgodilo. Če pa vse postopke izpeljemo, imamo še vsaj tri obravnave v DZ, zato na ministrstvu menimo, da je časa veliko,” je še dejala.