Evropa z lastno verzijo mirovnega načrta za Ukrajino

Potem ko so ZDA predstavile mirovni načrt za Ukrajino v 28 točkah, je sedaj še Evropa predstavila svojo različico.

Evropski mirovni načrt, ki so ga pripravile Nemčija, Velika Britanija in Francija, temelji na ameriškem predlogu, vendar nekatere točke spreminja, drugih pa sploh ne upošteva.

Evropski načrt v uvodu predvideva ponovno potrditev suverenosti Ukrajine ter sklenitev celovitega sporazuma o nenapadanju med Rusijo, Ukrajino in Natom, pri čemer naj bi razrešili vse nejasnosti iz zadnjih 30 let.

Izbrisana je 3. točka ameriškega načrta. V osnutku načrta, do katerega se je dokopal Reuters, je navedeno: “Obstaja pričakovanje, da Rusija ne bo napadla svojih sosed in da se Nato ne bo dodatno širil.” Namesto tega evropski načrt predvideva takojšen začetek dialoga med Rusijo in Natom o obravnavi varnostnih pomislekov. S tem naj bi ustvarili okolje za deeskalacijo, kar bi prispevalo h globalni varnosti ter povečalo možnosti za gospodarsko povezovanje in priložnosti v prihodnje.

Ukrajina naj bi po evropskem načrtu prejela robustna varnostna jamstva. Velikost ukrajinske vojske v mirnodobnem času naj bi znašala 800.000 pripadnikov. “Pridružitev Ukrajine Natu je odvisna od soglasja članic Nata, ki trenutno ne obstaja. Nato se strinja, da v času miru v Ukrajini ne bo trajno nameščal vojakov pod svojim poveljstvom,” navajata točki evropskega načrta. Natova bojna letala naj bi bila nameščena na Poljskem.

Ukrajina bo upravičena do članstva v EU

Glede ameriškega jamstva, ki odraža duh 5. člena Severnoatlantske pogodbe, naj bi ZDA prejele odškodnino za izdano jamstvo. “Če Ukrajina napade Rusijo, izgubi jamstvo. Če Rusija napade Ukrajino, bodo poleg odločnega usklajenega vojaškega odziva ponovno uvedene vse globalne sankcije, preklicana vsa nova priznanja ozemlja ter vse druge ugodnosti iz tega sporazuma.” Ukrajina bo upravičena do članstva v EU in bo deležna prednostnega dostopa do evropskega trga.

Načrt predvideva obsežen paket globalne obnove Ukrajine, ki vključuje ustanovitev razvojnega sklada za vlaganje v visokotehnološke panoge, partnerstvo ZDA in Ukrajine pri obnovi in upravljanju plinske infrastrukture, skupne projekte obnove mest in stanovanjskih območij, razvoj infrastrukture ter izkoriščanje naravnih virov. Svetovna banka naj bi pripravila poseben finančni paket za pospeševanje teh prizadevanj.

Foto: epa

Sankcije proti Rusije bi se odpravljale postopoma

Rusija naj bi se postopoma reintegrirala v globalno gospodarstvo, sankcije pa bi odpravljali postopno in po posameznih primerih. ZDA in Rusija naj bi sklenili sporazum o gospodarskem sodelovanju na področjih energije, surovin, infrastrukture, umetne inteligence, podatkovnih centrov, redkih kovin in projektov na Arktiki. Rusija naj bi bila ponovno povabljena v skupino G8.

Predvidena je celovita obnova Ukrajine in finančna kompenzacija, pri čemer bi ruska zamrznjena sredstva ostala blokirana, dokler Rusija ne povrne sredstev za povzročeno škodo. Za spodbujanje izvajanja sporazuma bi ustanovili skupno varnostno delovno skupino z ZDA, Ukrajino, Rusijo in evropskimi državami. Rusija naj bi uzakonila politiko nenapadanja Ukrajine in Evrope. ZDA in Rusija naj bi hkrati podaljšali sporazume o neširjenju in nadzoru jedrskega orožja, Ukrajina pa naj bi se zavezala, da ostane jedrsko neoborožena država.

Varnostna jamstva v primeru kršitve ne bi veljala

Jedrska elektrarna Zaporožje naj bi pod nadzorom Mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA) znova zagnala proizvodnjo, elektrika pa naj bi se enakomerno delila med Rusijo in Ukrajino. Ukrajina naj bi prevzela evropska pravila o verski strpnosti in zaščiti jezikovnih manjšin. Načrt vključuje zavezo Ukrajine, da z vojaškimi sredstvi ne bo poskušala povrniti okupiranih ozemelj. Ko bodo sklenjeni morebitni novi ozemeljski dogovori, jih nobena stran ne bo smela spreminjati s silo; varnostna jamstva v primeru kršitve ne bi veljala. Rusija ne bi smela ovirati komercialne uporabe reke Dneper s strani Ukrajine, dosežen pa naj bi bil tudi dogovor o prostem pretoku žita čez Črno morje.

Ustanovljen naj bi bil humanitarni odbor, ki bi reševal odprta vprašanja, vključno z izmenjavo preostalih zapornikov in posmrtnih ostankov po načelu “vsi za vse”. Vsi pridržani civilisti in talci, vključno z otroki, bi bili vrnjeni. Vzpostavljen bi bil program za združevanje družin in določbe za lajšanje trpljenja žrtev konflikta. Po podpisu mirovnega sporazuma se bi v Ukrajini v najkrajšem možnem času izvedlo volitve.

Foto: epa

Sporazum bo pravno zavezujoč. Njegovo izvajanje bo spremljal in zagotavljal mirovni odbor, ki mu bo predsedoval ameriški predsednik Donald Trump. Za kršitve bodo določene sankcije oziroma kazni. Premirje stopi v veljavo takoj po sprejetju memoranduma in umiku obeh strani na vnaprej dogovorjene položaje. Podrobnosti premirja, vključno z nadzorom, bosta določili obe strani pod nadzorom ZDA.

Ž. N.