Referendum: Smrtonosna vlada poražena, izid bo vplival na volitve

“V tem primeru imajo nasprotniki zakona (opozicija) več razlogov za zadovoljstvo kot vladajoča koalicija. In konec koncev je tudi vsak referendum predvsem referendum o vladi oziroma o vladajoči koaliciji, zlasti če gre za zakon, ki ga je vladajoča koalicija spravila skozi postopke. To je vendarle neko sporočilo volivcev vladajoči koaliciji v smislu tega, kako zadovoljni ali bolje rečeno nezadovoljni so z njenim delom,” meni politični analitik Matevž Tomšič glede zavrnitve zakona o medicinski zastrupitvi.

V nedeljo, 23. novembra 2025, so volivke in volivci na referendumu odločali o Zakonu o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja (ZPPKŽ). Smrtonosni vladi Roberta Goloba kljub vsem naprezanjem ni uspelo – slavilo je življenje. Po 99,92 % preštetih glasovnicah je 53,43 % volivcev (369.089) glasovalo “proti”. To pomeni več kot polovica, kvorum pa je bil dosežen. Zadevo je v imenu stranke SDS komentirala poslanka Alenka Jeraj: “Danes je zmagalo življenje.

Več kot 361 tisoč volivcev je pokazalo, da je življenje sveto in nedotakljivo. Zahvaljujemo se vsem, ki ste glasovali proti.” Prepričana je, da bi bil takšen zakon ustavno sporen, pomoč pri samomoru pa je tudi kaznivo dejanje. Med Slovenci je po njenem prevladala kultura življenja, ne pa ideologija smrti. Na ta način so ljudje zagotovo povedali tudi, da se s to vlado ne strinjajo, je še dejala. Spomnila je, da je predsednik vlade Robert Golob pred dnevi dejal, da imajo nekateri smolo, ker imajo starše še žive, kar je po njenem absurdno. “Mi smo veseli, da imamo starše še žive.”

V času pred referendumom je več javnih osebnosti posvarilo pred posledicami sprejetja tega morilskega zakona. Med drugim so dejali, da je zakon posledica dejstva, da vlada ne želi urediti zdravstva, zato se zateka k poceni taktiki – človeka, ki zanjo predstavlja “finančno breme” (ostarele, bolne itd.), odstraniti, saj mrtev človek nič več ne stane (civilnodružbeni aktivist Aleš Primc). Prav tako so opozorili, da pri sprejemanju takšnega zakona ni smiselno hiteti (ustavni pravnik Ernest Petrič).

Opozarjali se tudi na dejstvo, da postopek medicinske zastrupitve sploh ni nujno počasen in neboleč. Nekateri zastrupljeni pacienti naj bi umirali celo teden dni (pediatrinja dr. Larisa Kragelj). Hkrati obstaja možnost preprodaje organov medicinsko zastrupljenih posameznikov (duhovnik Branko Cestnik). S tovrstnimi praksami imajo sicer izkušnje nekatere evropske in druge države, kot so Belgija, Nizozemska, Kanada in Španija.

Dejstvo je tudi, da bi že obstoj zakona kot takega ustvaril dodaten pritisk na najšibkejše, ki bi se posledično pogosteje odločali za ta sporni poseg (upokojeni ljubljanski nadškof metropolit msgr. dr. Anton Stres). Obenem obstaja nevarnost, da bi zakon odprl pot v masovne poboje vseh v družbi “nezaželenih”, kar nas nazorsko približuje Tretjemu rajhu (nekdanji predsednik Državnega zbora RS dr. med. France Cukjati).

Izid referenduma je za naš portal komentiral politični analitik Matevž Tomšič: 

1. Najprej splošen komentar izida referenduma
   Spet smo bili priča temu, da so se ankete javnega mnenja, ki so bile na to temo opravljene pred referendumom, “totalno udarile mimo”. Mislim, da je zadnja, ki je bila objavljena, kazala, da naj bi bilo razmerje okoli 60 : 40 v korist podpornikov zakona. A kot zdaj vidimo, je zakon padel, zato se lahko spet vprašamo, kakšne probleme imajo merilci javnega mnenja ali celo skušajo zavestno manipulirati …? Mene ta rezultat ne preseneča. Pričakoval sem, da bo zelo tesno, da bo precej majhna razlika, kar se je potem tudi izkazalo. Kajti v kampanjo sta obe strani vložili veliko, da bi prepričali volivce. Kampanja je bila precej drugačna kot v primeru referenduma o t. i. privilegiranih pokojninah, ko je vladajoča koalicija v bistvu računala na to, da kvorum ne bo dosežen, in je praktično pozivala volivce, naj ostanejo doma, kar se ji je potem sfižilo. Tokrat pa si je vladajoča koalicija očitno prizadevala prepričati svoje podpornike, naj pridejo na volišča, da bi bila tudi skupna udeležba višja. A kljub vsemu se je izkazalo, da so bili nasprotniki zakona bolj prepričljivi.
2. Kako bo ta rezultat vplival na kakovost življenja v Sloveniji?
   Ne bo takojšnjih učinkov. Je pa to nekakšna priložnost, da se bolj temeljito razmisli, kaj naj bi bile prioritete, zlasti kar se tiče skrbi za bolne in starejše – da se jim poskuša omogočiti samomor z asistenco, namesto da bi se poskušalo izboljšati zdravstvene storitve, izboljšati paliativo, izboljšati dolgotrajno oskrbo, to mislim, da ni prava pot.

Predsednik Združenja novinarjev in publicistov ter sociolog dr. Matevž Tomšič. (Foto: Bobo)

1. Kako bo ta izid vplival na dogajanje na političnem parketu? Kateri tabor bo ta rezultat bolj mobiliziral?
   Navadno je tako, da rezultat referenduma bolj koristi tisti strani, ki je na referendumu zmagala. In v tem primeru imajo nasprotniki zakona (opozicija) več razlogov za zadovoljstvo kot vladajoča koalicija. In konec koncev je tudi vsak referendum predvsem referendum o vladi oziroma o vladajoči koaliciji, zlasti če gre za zakon, ki ga je vladajoča koalicija spravila skozi postopke. To je vendarle neko sporočilo volivcev vladajoči koaliciji v smislu tega, kako zadovoljni ali bolje rečeno nezadovoljni so z njenim delom.

Domen Mezeg