Evropa šteje različno – to je čudna resnica o številu 92

Na prvi pogled je 92 le še eno naravno število. Toda izgovorite ga v Parizu, Kopenhagnu ali Berlinu – in hitro boste opazili, da številka ni v vseh jezikih enako preprosta. Medtem ko večina Evropejcev brez zadržkov reče “devetdeset in dva”, se Francozi in Danci podajo v prave matematične akrobacije. Kako to, da je eno samo število lahko tako različno izraženo po celini?

Kako rečemo Evropejci številki 92?

Od enostavnega do zapletenega: številka 92 pod lupo

Večina evropskih jezikov se drži preprostega sistema: osnovna številka plus enote. V slovenščini rečemo “dvainosemdeset, triindevetdeset, štiriindevetdeset” – in nič drugače ni pri večini sosed. Toda zemljevid Evrope, ki prikazuje način izgovorjave števila 92 v različnih jezikih, razkrije nekaj več – pravi jezikovni eksperiment, ki spominja na šolske naloge iz matematike.

Kako 92 postane 4×20+12

Francozi prištevanja ne marajo. Njihova številka 92 ni “quatre-vingt-douze” brez razloga. Dobesedno pomeni: štiri krat dvajset plus dvanajst. Sistem temelji na vigesimalnem načinu štetja (osnova 20), ki sega v keltsko preteklost in je ostal zakoreninjen v jeziku. Francoski šolarji morajo tako dobesedno računati, ko želijo povedati, koliko je ura ali koliko nekaj stane.

In to ni omejeno le na 92. Francosko “soixante-dix” (60 + 10) pomeni 70, “quatre-vingt” (4 × 20) pomeni 80, “quatre-vingt-dix” (4 × 20 + 10) pa 90. Jezikovni sistem, ki je preživel stoletja, se še vedno uporablja v sodobni Franciji – čeprav obstajajo tudi regionalne različice, kjer se uporablja bolj “klasično” štetje.

Danska formula: 2 + (5–0.5) × 20

Danska je še bolj zapletena. Tam se številka 92 izgovori kot tooghalvfems, kar pomeni: dve in štirikrat dvajset minus deset (pravzaprav 2 + 4.5 × 20). Tu gre za izračun, ki izhaja iz starega nordijskega sistema, kjer so “halvfems” pomenile 90, ker gre za pol manj kot petkrat po dvajset.

V tem primeru ni le zgodovinska posebnost – gre za sistem, ki je za tujce skoraj neprehoden. Turist v Kopenhagnu, ki poskuša razumeti ceno 92 kron, se hitro ujame v lastne dvome: ali gre za napako, ali so mu napačno povedali, ali pa je res v jeziku, kjer številke niso preproste.

Nemški red: 2 + 90

Nemci in Avstrijci obrnejo vrstni red: namesto “devetdeset in dva” rečejo “dva in devetdeset” – “zweiundneunzig”. Podobno velja tudi za slovaščino, češčino in madžarščino, kjer najprej pride enica, šele nato desetica. Sistem sicer deluje logično, a zahteva rahlo miselno zamenjavo, če se seliš iz jezika v jezik.

Tudi v slovenščini smo nekoč uporabljali obrnjen vrstni red (npr. “enaindvajset”), a smo pri višjih številih ohranili vrstni red desetice in enice, kar je bolj usklajeno z evropsko večino.

Enostavno: 90 + 2

Večina jezikov – vključno z angleščino, italijanščino, španščino, slovenščino, hrvaščino, srbščino, grščino, poljščino, finščino in estonščino – uporablja najbolj preprost sistem: devetdeset plus dve. Število 92 se torej ustvari linearno, brez zapletenih operacij.

To je sistem, ki omogoča jasno komunikacijo, še posebej v trgovini, šoli ali vsakdanjem življenju. V teh jezikih številke nimajo trikov – imajo le pravila, ki sledijo osnovni logiki.

Zakaj takšne razlike?

Razlike v izgovorjavi številk izhajajo iz zgodovinskih vplivov, kulturnih posebnosti in jezikovnih reform. V nekaterih primerih so stari sistemi štetja (kot vigesimalni) ostali v jeziku, tudi če so drugod že izumrli. Drugje so reforme spremenile vrstni red ali strukturo, da bi poenostavile izobraževanje in vsakdanjo rabo.

Zanimivo je, da so bile v francoskem jeziku že predlagane reforme, ki bi števila poenostavile (npr. 92 = nonante-deux, kot v belgijski francoščini), a v matični Franciji niso bile nikoli sprejete.

Kaj to pomeni za jezikovne učence?

Učenje števil v tujem jeziku je eden prvih korakov v vsakem tečaju. A prav tu se pokaže, kako zelo različen je lahko jezikovni svet. Medtem ko nekateri študenti hitro osvojijo “ninety-two”, morajo drugi v jezikovno matematiko: “štirikrat dvajset plus dvanajst” je lahko enaka ovira kot nepravilni glagoli.

Zato je poznavanje teh posebnosti pomembno ne le za učenje jezika, temveč tudi za razumevanje kulturne in zgodovinske globine, ki jo jezik nosi s sabo.

To so mesta, zaradi katerih se Evropejci najraje delajo, da so iz drugega kraja

Objava Evropa šteje različno – to je čudna resnica o številu 92 se je pojavila na Vse za moj dan.