FOTO in VIDEO (INTERVJU): Kaja Naveršnik: Od šova MasterChef do turistične kmetije Kovačnik v Framu

V tokratnem Pomladnem pogovoru na BK TV smo gostili Kajo Naveršnik, ena izmed tekmoval v letošnjem šovu MasterChef Slovenija, sicer pa pridno domačo kuharico in gospodinjo, ki jo najdemo na kmetiji Kovačnik v Framu.

Kaja Naveršnik, danes znana po svojem ustvarjanju na turistični kmetiji Kovačnik in nastopu v oddaji MasterChef Slovenija, je svojo pot začela povsem drugje, kot bi kdo pričakoval. “Kot majhna deklica nisem marala kuhati. Bolj so me zanimale druge stvari. Niti mami nisem z veseljem pomagala v kuhinji,” priznava. Šele kasneje, ko je začela razmišljati o svoji karierni poti, je odkrila ljubezen do turizma – in skozi to tudi do hrane.

Ljubezen jo je pripeljala na turistični kmetijo

Sprva je obiskovala Srednjo šolo za gostinstvo in turizem v Mariboru z željo postati turistična vodnica ali animatorka. “Vedno me je privlačilo potovanje, spoznavanje novih kultur in kulinarik. Zdi se mi, da s tem, ko prinašaš znanje iz tujine domov, gradiš našo kulturo in destinacijo,” pravi.

Prelomni trenutek se je zgodil, ko je spoznala svojega fanta Aljaža, ki živi na turistični kmetiji Kovačnik. Tam jo je posrkalo v svet domače kulinarike, kjer danes ustvarja. “Ljubezen se je zgodila in danes samo raste,” pravi s toplino v glasu.

Ko je prvič stopila v kuhinjo na domačiji, ni znala skoraj nič. “Doma sem spekla jajčka, skuhala kakšne testenine – že omaka je bila problem.” A sta jo Barbara, njena tašča, in babica potrpežljivo učili vsega – od osnov goveje juhe do zahtevnejših mesnih priprav. Danes z njima enakovredno ustvarja in se veseli, da se skupaj izboljšujejo.

Prvi stik z bolj zahtevno kulinariko je doživela v Hiši Raduha v Lučah. “Tam sem prvič začutila tempo profesionalne kuhinje. Bilo je naporno, a danes bi takoj šla nazaj – zdaj imam več vprašanj, več znanja in bi se lahko še ogromno naučila.”

Čeprav je danes marsikomu znana kot kuharica, se sama še ne bi tako poimenovala. “Sem dekle, ki si želi kuhati in postati kuharica. A vem, da me čaka še veliko – mentorjev, knjig, vaj.”

Turistična kmetija Kovačnik je postala njen dom – ne le zaradi ljubezni, temveč predvsem zaradi ljudi. “Sprejeli so me kot svojo. Redko kje te tako hitro potegnejo k sebi, da postaneš del družine.”

Poudarja, da je delo na kmetiji tako izziv kot nagrada: “Veš, zakaj delaš in za koga. Vidiš, kaj vse si vložil v pridelke – in srce te boli za vsak odpadek.” A vremenske razmere, divjad ali toča so dejavniki, ki jih ne moreš nadzorovati.

Delo si porazdelijo: fantje za živino in okolico, ženske pa v kuhinji in na vrtu. “Barbara ima izjemen občutek za vrt in dekoracijo. Jaz sem v kuhinji, kjer me veseli ustvarjanje. Skupaj res odlično funkcioniramo.”

Rib na Pohorju ne boste dobili

Posebno pozornost namenjajo zmanjševanju odpadkov. Kuhajo le po rezervacijah, predelujejo ostanke in gostje si pogosto odnesejo hrano domov. “Od covida dalje ljudje še bolj cenijo domačo hrano. Vedo, koliko truda je vloženega.”

Najljubše sestavine? “Zelenjava in sadje. Ker ju imamo veliko in se sezonsko spreminjata, spodbujata kreativnost.” Presenetile so jo tudi nenavadne kombinacije, kot sta “jagode z bučnim oljem” ali “rdeča pesa s hrenom”.

Rib pa pri njih ne boste našli. “Smo na Pohorju – domačnost je naša vrednota. Če gost želi ribe, žal odklonimo, ampak ponudimo bogato, domačo alternativo.”

Dotaknemo se še MasterChefa, kjer je pridobila širšo prepoznavnost. Prijave ni oddala sama – to je zanjo storil njen profesor. “Najprej sem imela ogromne dvome. Ampak, če ne zdaj, kdaj potem?” Družina jo je podprla. “Z Aljažem sva mlada, ustvarjava si dom in kariero. Nikoli ne veš, kaj prinese življenje. To je bil pravi trenutek.”

MasterChef skozi oči tekmovalke: “Nisem prišla, da zmagam, prišla sem se učit.”

Prvi korak je klic: “Pokličejo te, da si bila izbrana na avdicijo. In potem se začne – prideš, pokažeš, kdo si. Malo te spoznajo, malo skuhaš, da vidijo, kakšne imaš sposobnosti, kako delaš pod pritiskom. Opraviti je treba tudi psihološke teste – želijo ugotoviti, kako bi se ujel z drugimi sotekmovalci, saj mora biti v šovu raznolikost karakterjev. Vse to z enim samim ciljem – čim bolje te spoznati, da lahko na televiziji predstavijo tvojo zgodbo in tvoje cilje. Zanima jih tudi, kaj bi z nagrado naredil, kako vidiš svojo prihodnost.”

MasterChef ni le tekmovanje, je šov, ki želi podpreti mlade in jim ponuditi izhodišče za kariero. In res je – v zadnjih sezonah je bilo vedno več mladih. Verjetno prav zaradi tovrstnih šovov, ki poklic kuharja naredijo bolj privlačen. “MasterChef je odlična promocija naše stroke. Mladi se odločijo, da se izpostavijo, kar zahteva ogromno poguma – navsezadnje si izpostavljen celi Sloveniji. A čeprav je težko, se to lahko obrne v odlično odskočno desko. Spoznavaš nove ljudi, vzpostaviš stike z novinarji, kuharji… in gradiš naprej. Ogromno se naučiš – od delavnic, dodatnih izobraževanj do kuharskih tečajev in sestavin, ki jih v vsakdanjem življenju morda nikoli ne bi srečal,” pove Kaja.

Televizijska ura, ki skriva dvanajst ur snemanja

Mi doma gledamo enourno oddajo, v resnici pa snemanje traja tudi po 12, 14 ur na dan. Več ko je tekmovalcev, daljše je snemanje: “Običajno se snema dva- do trikrat na teden, vmes pa so še kuharski tečaji. To pomeni, da si moraš popolnoma posvetiti temu življenju. Marsikdo pusti službo, zapostavi družino. Potrebne so trma, vztrajnost in iskrena želja, da ta tempo zdržiš.”

Izkušnja kuhanja v studiu je neprimerljiva z domačo kuhinjo, pravi Kaja: “Vsaka malenkost te lahko vrže iz tira – lonček ni tak kot tvoj doma, pečica peče drugače, robot ni enak… In ko si pod pritiskom, te te stvari lahko hitro razjezijo. Hkrati moraš razmišljati o organizaciji, vmes pride sodnik, pride novinar in ti postavi vprašanje, ti pa si v glavi že deset korakov naprej. Ni lahko ostati zbran, ko čas beži, naloge pa še kar prihajajo. Kljub vsemu pa želiš pred gledalci izpasti čim boljše – in ravno to prinese dodaten pritisk.”

MasterClass – kuharska zlata vrednost

MasterClassi so med najbolj dragocenimi izkušnjami: “Ko pred tabo kuha priznani kuhar, samo zato, da bi te nekaj naučil – to je neprecenljivo. To ni klasična delavnica, kjer je prisotnih 30 ali več ljudi. Tam jih je petnajst, mentor se posveti vsakemu posebej. In to ti da ogromno znanja, izkušenj in predvsem – samozavesti. Jaz sem bila sicer samo na enem MasterClassu, ampak vseeno še danes ob gledanju oddaje delam zapiske. Ker v našem poklicu se nikoli ne nehaš učiti.”

Iz tekmovalke v gledalko – in nazaj v realnost

Kaja še pove, da ko si enkrat zunaj, gledaš MasterChef drugače: “Dosti manj komentiraš pred televizijo, ker veš, skozi kaj tekmovalci gredo. Spoznala sem, koliko znanja, poguma in organiziranosti je potrebno že samo za to, da prideš v šov – kaj šele, da tam ostaneš in napreduješ. Ko nekdo izstopi iz povprečja, moraš mu slediti, sicer zaostaneš. Ključno je, da slediš tempu in ostaneš zbran.”

L”etos se mi zdi, da je ekipa zelo povezana. Ni bilo nevoščljivosti, podpirali smo se. Tudi zdaj, po koncu snemanja, se še slišimo, pišemo, gremo na kavo. Ko si enkrat skupaj zaprt v tistem mehurčku, brez stikov z zunanjim svetom, postaneš drug drugemu opora. Postali smo MasterChef družina,” še pove.

Seveda navija za svoje sotekmovalce, tudi če že približno ve, kaj se bo zgodilo: “Vsi si zaslužijo uspeh – ne le zato, ker so dobri kuharji, ampak ker so močne, vztrajne osebe. Tisti, ki bo zmagal, bo tja prišel z največjo željo in trudom.”

Od spomina na sodnika Jezerška do Planice brez skakalnic

Najlepši trenutek? “Moj odhod. Takrat se je šef Jezeršek spustil z nivoja sodnika na čisto človeški nivo – kot prijatelj. Videl je mojo srčnost in željo. Tisti trenutek mi je pomenil ogromno. Vedela sem, da delam prav. Da nisem prišla zmagat, ampak se učit – in da sem pripravljena delati za to.”

“Zdaj delam doma, v naši gostilni pri Kovačniku, v Planici nad Framom. Ja, včasih kdo zgreši in pride iskat skakalnice – enkrat je bil avtobus Poljakov, ki je iskal “tisto Planico”. Pa so jedli pri nas, prespali in šli naprej,” zaupa eno od anekdot.

V gostilni gostijo tudi znane Slovence – pri njih je bil tudi Anže Kopitar. “Ne trudimo se jih dodatno navduševati – k nam pridejo po mir, domačnost, sprostitev. In mislim, da zato tudi pridejo nazaj. Gostoljubnost naredi svoje.”

Danes Kaja Naveršnik kuha z več samozavesti, a ponižno ostaja na poti učenja. Sanja o tem, da postane profesionalna kuharica – korak za korakom, z vsakim novim obrokom.

The post FOTO in VIDEO (INTERVJU): Kaja Naveršnik: Od šova MasterChef do turistične kmetije Kovačnik v Framu appeared first on Lokalec.si.