ESS tudi o predlogu zakona o stalni shemi skrajšanega delovnega časa

Na mizi Ekonomsko-socialnega sveta (ESS) bo danes s strani gospodarstva težko pričakovani predlog zakona o vzpostavitvi stalne krizne sheme skrajšanega delovnega časa. Cilj ukrepa je med drugim tudi zagotovitev pomoči delodajalcem v primeru nepredvidljivih okoliščin, kot je trenutna zaostritve razmer v avtomobilski industriji.

Kot so pred časom pojasnili na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, ki je pripravilo predlog zakona o uveljavljanju delnega povračila nadomestila plače za skrajšani delovni čas, je shema namenjena ohranjanju delovnih mest in preprečevanju odpuščanja delavcev zaradi začasnih negativnih okoliščin, ki prizadenejo gospodarstvo. Gre za ukrep, ki je namenjen tudi reševanju trenutnih zaostrenih razmer v avtomobilski industriji in napovedanih odpuščanj.

Po navedbah ministra za delo Luke Mesca je bilo sprva mišljeno, da se bo shema aktivirala v primeru epidemije, naravne nesreče ali recesije, ob aktualni krizi pa so nato dodali še možnost aktivacije za posamezna podjetja, ki bi se znašla v težavah.

V skladu s predlaganim predlogom sheme bodo lahko pravico do pomoči uveljavljali delodajalci, ki po lastni oceni vsaj 30 odstotkom delavcev mesečno ne morejo zagotavljati vsaj 90 odstotkov dela, višina delnega povračila nadomestila plače pa bi znašala 60 odstotkov izplačanega nadomestila bruto plače. Vlogo s podatki o upadu naročil in oceno o potrebnem času trajanja pomoči bodo lahko podjetja oddala na Zavod RS za zaposlovanje.

Ministrstvo za delo je s pripravo predloga zakona o vzpostavitvi sheme subvencioniranja skrajšanega delovnika prisluhnilo v zadnjih mesecih vse bolj glasnim pozivom gospodarstva k čimprejšnji potrditvi omenjenega ukrepa zaradi zmanjševanje naročil podjetjem v avtomobilski industriji in drugih panogah, ki so se posledično znašla v težavah.

V okviru pogajanj o osnutku zakona, ki so stekla v drugi polovici decembra, so reprezentativne delodajalske organizacije med drugim predlagale širitev nabora upravičencev tako, da bi lahko ukrep uporabili tudi delodajalci, ki bodo lahko zagotovili delavcem delo za manjše število ur, kot je polovični delovni čas. Ne strinjajo se tudi s pogojem, da so do ukrepa upravičeni delodajalci, ki po lastni oceni najmanj 30 odstotkom delavcev mesečno ne morejo zagotavljati najmanj 90 odstotkov dela.

Da shemo subvencioniranja skrajšanega delovnega časa podpirajo tudi v sindikatih, “vendar ne vsem, ne za vsako ceno in ne za celotno obdobje, ki bi si ga kdo lahko predstavljal”, pa je tik pred novim letom v oddaji Politično na TV Slovenija dejala predsednica Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Lidija Jerkič.